Vino v zmernih količinah izboljšuje prebavo, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja ter izboljša kri. ''Ko so gledali študije v Franciji, se je pokazalo, da ljudje, ki so jedli bolj mastno hrano, zraven pa v zmernih količinah pili vino, niso imeli toliko težav z boleznimi srca in ožilja,'' je povedal vinski poznavalec Robert Gorjak. Vino namreč vsebuje veliko antioksidantov – to so zdravju koristne snovi, saj nase vežejo škodljive, proste radikale v našem telesu, ki povečujejo tveganje za srčno-žilna, rakava in nekatera druga obolenja. Antioksidanti se nahajajo tako v belem kot rdečem vinu, pa vendar jih je v slednjem nekoliko več. ''Rdeče grozdje, ki ga spravimo v vino, nekaj dni odleži na groznih družeh, tako da se lahko te sestavine iz lupine po prešanju nekako absorbirajo v samo vino,'' pove nutrucionistka Andreja Širca Čampa.

A te blagodejne sestavine v vinu se lahko, če odprto steklenico predolgo ali narobe shranimo, izgubijo, vino pa se pokvari. ''Belo vino naj bi se popilo isti dan oziroma naslednji dan – da se v hladilnik, zapre se z zamaškom – medtem ko lahko rdeče vino pod zamaškom hranimo tudi kakšen dan več, recimo dva, tri dni …'' pojasni gospod Gorjak.

Kljub vsemu z vinom ne gre pretiravati. Ženske naj bi tako spile le en deciliter vina na dan, moški največ dva. ''Vsekakor je pomembno, da kozarec vina ni na tešče oziroma da ni samostojen obrok, ampak da je del obroka. Ponavadi ga priporočamo pri kosilu, tako da imamo na ta način zagotovljene tudi ostale hranilne snovi,'' razlaga Andreja Širca Čampa in dodaja, da uživanje vin seveda ni primerno za ljudi z jetrnimi obolenji, sladkorne bolnike, otroke in mladostnike.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na