Narava nudi zelo veliko hrane, le da smo na to kar malo pozabili. Vemo, da lahko uživamo solato, korenje ali baziliko. Ne prepoznamo pa več kopice drugih rastlin, ki bi se prav tako lahko znašle na našem krožniku. "Vijolice, marjetice, trobentice, ognjič, ki raste čez celo leto, kapucinka, ki jo lahko celo vmešate v smoothie, ker ima tako sladkast okus. Pa vrtnica, ki je odlična s sladoledom. Regačica in sivka, ki jo lahko zmešate z nerafinirano soljo. Bezek, regrat, bučni cvetovi, ki so odlični, pečeni na žaru, cvetovi tiste koprive, ki ne peče …" našteva užitno cvetje nutricistka Mojca Cepuš ter doda: "Ko potrebujem nekaj za dekoracijo, se odpravim na vrt in uberem tisto, kar je lepo in kar vem, da je užitno. Ne poznam pa niti vsega po imenu, saj je to delala že moja babica in sem se tega naučila tako, da sem jo pri tem opazovala."

Pazite, da ni onesnaženo

Ne uživajte pa kar vsakega cvetja, ker je določeno strupeno. V naravi se morate naučiti prepoznati, kaj se lahko znajde na krožniku. Izogibajte se tudi vsemu, kar raste v onesnaženem okolju, denimo kje ob cesti. "In niti pomislite ne, da bi svojo hrano okrasite s čemer koli, kar lahko kupite v cvetličarni, ker je močno škropljeno, da bi ostalo čim dlje sveže."

Zakaj jesti cvetje?

"Ko nabiraš cvetje pa tudi denimo zelišča, se gibaš v naravi in hkrati prihajaš v stik s svojo hrano," izpostavi Cepuševa. Tako se je tradicionalno poskrbelo za dobro zdravje in počutje. Nabral si nekaj zdravega za pod zob in se hkrati še razgibal. V današnjih časih bi lahko izpostavili tudi, da se da na ta način kaj prihraniti. "Sicer pa samega cvetja nikoli ne moremo zaužiti dovolj, da bi lahko v povezavi z njim govorili o kakšnih izjemnih zdravstvenih prednostih. Gre samo za zdrav pridonos k naši prehrani. Da vsebujejo nekaj dobrodejnega, izkazuje recimo to, da so cvetovi močnih barv. Oranžna barva se tako povezuje z beta karotenom. Poleg tega vsebujejo eterična olja, ki imajo ravno tako vedno določeno blagodejno delovanje." Na koncu koncev pa cvetje v svojo prehrano vključujemo bolj zato, ker je paša za oči, ki vsak obrok spremeni v bolj zanimiv. Tako izboljša naše počutje in že tako prispeva h krepitvi zdravja. "Le ne uživajte ga ocvrtega," se nasmehne nutricistka. "Ker je potem maščobe, jajc in moke več kot samega cveta."

Priporočajo tudi zdravniki

Da cvetje pripomore k izboljšanju zdravja pravzaprav razumemo že instinktivno, pa zapišejo na spletni strani pittsburškega univerzitetnega kliničnega centra. "Zato že od nekdaj pacientom, ko jih obiščemo, prinesemo v dar šopek ali lončnico. Vrsta študij je pokazala, da se ljudje, ko smo obkroženi s cvetjem, začnemo počutiti bolje. Študija, opravljena leta 2008, je razkrila celo, da pacienti, ki okrevajo v sobah s cvetjem, potrebujejo manj protibolečinskih zdravil, zniža se jim previsok krvni pritisk, čutijo manjšo utrujenost in strah, so bolj optimistični." Gostom, ki obiskujejo njihove paciente, pittsburški kinični center nato svetuje, katero cvetje naj prinesejo.

Tu je seznam:

– Ameriški slamnik, ker krepi imunski sistem.
– Sivka, ker sprošča.
– Vrtnice, ker delujejo protivnetno in pomagajo pri prehladu in kašlju.
– Kamilica, ker blaži glavobol in pomaga pri anksioznosti, spanju, prebavi.
– Kovačnik, ker deluje protivirusno in antibiotično, prav tako pomaga pri prehladu in bolečem grlu pa tudi pri gripi.
– Vijolice, ker delujejo protivnetno in antipiretično, kar pomeni, da zbijajo vročino.
– Krizanteme, ker pomagajo pri suhih očeh, vročini, glavobolu, prebavi, dobrodejne so tudi za krvni obtok in živce.
– Žafranika, ker pomaga pri krvnih strdkih, boleznih srca in ožilja, bolečinah v sklepih in menstrualnih krčih.
– Magnolija, ker pomaga pri zamašenem nosu in težavah s sinusi.

Namesto čokolade raje ...

Ko nimate najboljšega dneva in vas mučijo zdravstvene tegobe, da bi se potolažili, naslednjič raje ne posezite po čokoladi ali piškotih. Lotite se vrtnarjenja, si na svojem vrtu ali v naravi naberite šopek, če nimate vrta ali balkona, se obdajte vsaj s sobnimi rastlinami. In si s tistimi cvetovi, ki so preverjeno užitni, polepšajte kakšen obrok.