Ženske izstopajo po pogostejšem doživljanju stresa v primerjavi z moškimi. Največ negativnega stresa na delovnem mestu doživljajo ženske med 25. in 39. letom. Vzroki za to so verjetno tudi v tem, da so ženske bolj obremenjene z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja kot moški, pravi Jeriček Klanščkova.

Najbolj obremenjena starostna skupina so stari med 40 in 54 let. Ta skupina izstopa po vsakodnevnem doživljanju stresa. V tej starostni skupini je tudi povečano občutenje pogostega stresa na delovnem mestu zaradi slabih odnosov s sodelavci in slabih materialnih pogojev.

Stres na delovnem mestu zaradi zahtev po večji produktivnosti

Stres na delovnem mestu je lahko posledica zunanjih pogojev dela ali tehnoloških sprememb, najpogosteje pa ga povzročajo zahteve po večji produktivnosti, podaljševanje delovnega časa in večja intenzivnost dela, torej če moramo delati več in dlje, pojasnjuje Jeriček Klanščkova. Med povzročitelji stresa na delovnem mestu so tudi nejasno vodenje, nejasna opredelitev nalog, slabi medosebni odnosi, slabe možnosti razvoja, nestalnost zaposlitve in trpinčenje na delovnem mestu.

Posledice dolgotrajnega ali ponavljajočega stresa so lahko hude – od upada razpoloženja in izgorelosti do različnih psihosomatskih ali duševnih bolezni, ki imajo pogosto za posledico daljše odsotnosti in manjšo delovno učinkovitost. "Pomembno je, da posameznike naučimo prepoznati, kaj pri njih lahko povzroči negativni stres," je poudarila. Vzroki za negativni stres so po njenih besedah namreč različni. "Pomembno je, da zaposlenim omogočimo čim manj stresne delovne pogoje in okolje ter jih naučimo tehnik za obvladovanje stresa, za reševanje problemov, sprostitvenih tehnik." Zaposleni morajo po njenih besedah imeti možnost, da se v prostem času lahko izklopijo iz delovnega ritma in se sprostijo, da imajo dovolj počitka in so dovolj fizično aktivni.

Za delo brez stresa pomembna dobra organizacija dela

Največji izzivi za preprečevanje stresa na delovnem mestu so, kako dobro organizirati delo, dati jasna navodila, kako ga dobro uskladiti, nuditi dovolj informacij zaposlenim in možnosti, da kontrolirajo svoje delo in so seznanjeni s svojimi odgovornostmi, navaja Jeriček Klanščkova. Po njenih besedah je ključno, da imajo zaposleni jasne naloge in odgovornosti, da imajo možnost sami organizirati svoje delo in da je omogočeno sodelovanje med njimi.

Programi obvladovanja stresa na delovnem mestu bi morali biti obvezni

Na IVZ ugotavljajo, da bi bili za vse zaposlene koristni programi promocije zdravja na delovnem mestu s poudarkom na obvladovanju stresa in učenju sprostitvenih tehnik. Še posebni programi pa bi bili potrebni za bolj ranljive skupine. Določeni programi že obstajajo, vodi pa jih Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. "Ti so dobri, vendar je problem ta, da niso obvezni in jih ne izvajajo v vseh podjetjih," pravi Jeriček Klanščkova.

Bodimo pozorni na znake stresa

Za pravočasno ukrepanje pred škodljivimi vplivi stresa je pomembno, da smo pozorni na znake, kot so pospešeno bitje srca, hitro dihanje, napetost, mrzle dlani, težave s prebavo, nemir, razdražljivost, jeza, nemoč in negativne misli, opozarja sogovornica. Med univerzalnimi tehnikami za pomoč je trebušno dihanje. "Stresna reakcija je nezavedna reakcija, torej ni pod našim nadzorom in se sproži nezavedno. Edini način zavestnega vplivanja na stresno reakcijo je preko dihanja. Ta nam omogoča, da se iz stresne reakcije vrnemo v sproščen položaj," je pojasnila. "Položimo roko na trebuh in začnemo globoko dihati, da se umirimo," pravi. Koristne pa so tudi druge tehnike, kot npr. spreminjanje negativnih misli, fizične aktivnosti, razbremenitveni pogovor.

Pomembno je, da si znamo organizirati čas, da uravnotežimo čas za sprostitev in čas za delo. Če si ne znamo pomagati sami, se pogovorimo s svojimi bližnjimi ali sodelavci, v primeru večjih težav pa je treba poiskati strokovno pomoč.