Mladostniki uživajo preveč sladkarij in sladkih pijač

Pri uživanju sladkanih pijač in sladkarij pa je raziskava pokazala, da sta jih v letu 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. Uživanje sladkanih pijač in sladkarij se s starostjo povečuje, tako jih redno uživa nekaj manj kot tri četrtine 15-letnikov, slabi dve tretjini 13-letnikov in 58 odstotkov 11-letnikov. Fantje bolj posegajo po sladkanih pijačah, dekleta pa po sladkarijah. Kot pojasnjuje mag. Matej Gregorič z IVZ, prepogosto uživanje presladkih živil vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko vrednost zaužite hrane, nadalje povečuje tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, zobne gnilobe in srčno-žilnih obolenj, poleg tega pa se nakazuje tudi slabše sledenje in zmanjšana pozornost pri otrocih ter povečana hiperaktivnost. Na ministrstvu za zdravje zato že proučujejo možnosti za učinkovite ukrepe, s pomočjo katerih bi spodbudili uživanje zdravju koristnih živil ter pripravljajo izhodišča ukrepov za omejevanje trženja nezdravih živil.

V jedilnik je potrebno vključiti tudi sadje in zelenjavo

Podatki HBSC raziskave so pokazali tudi, da je v letu 2010 četrtina mladostnikov redno uživala zelenjavo. Zelenjave pa nikoli ne uživajo dobri 4 odstotki mladostnikov, kar je manj kot v letih 2006 (6 %) in 2002 (7 %). Sicer pa sadje in zelenjavo vsak dan uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa 5 odstotkov mladostnikov. Sadje in zelenjavo pogosteje uživajo 11-letniki kot 13- in 15-letniki ter dekleta pogosteje kot fantje. Kot pojasnjuje Vida Fajdiga Turk z IVZ, je raziskava pokazala tudi, da sadje in zelenjavo vsak dan pogosteje uživajo tisti mladostniki, ki boljše ocenjujejo svoj socialni položaj in socialno ekonomski položaj svojih staršev. ''Ker sta sadje in zelenjava odličen vir vitaminov, mineralov in dietnih vlaknin, se priporoča njuno redno uživanje. Izbor svežega sadja in zelenjave naj bo pester, različnih barv in po možnost lokalne pridelave,'' svetuje Vida Fajdiga Turk z IVZ ter dodaja, da lahko z izvajanjem ukrepov skupne kmetijske politike EU, kot je na primer shema šolskega sadja, vplivamo na izboljšanje uživanja priporočenih skupin živil med vsemi mladostniki in tudi na omejevanje trenda debelosti.

Modne shujševalne diete lahko privedejo do debelosti

Raziskava je tudi pokazala, da je slabih 13 odstotkov mladostnikov na shujševalni dieti ali se trudijo shujšali. Poleg tega pa še skoraj 27 odstotkov mladostnikov meni, da bi morali malo shujšati. Diet se pogosteje poslužujejo dekleta ter starejši mladostniki. Kot opozarja Vida Fajdiga Turk, največje razlike v dietnem vedenju nastopijo v mladostniškem obdobju, ko začnejo mladostniki kritično ocenjevati svojo zunanjo podobo, telesno težo in se primerjati z drugimi vrstniki ter tudi s slavnimi osebami. ''Modne shujševalne diete nas lahko pripeljejo do pomanjkanja posameznih hranil, to pa lahko naprej vodi k boleznim, kot je na primer slabokrvnost, psihičnim spremembam, motnjam krvnega obtoka in srčnega utripa, lahko pa pride tudi do t. i. »jo-jo efekta«, ko telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja celo naraste nad prvotno vrednost,'' še opozarja Vida Fajdiga Turk.

Oba sogovornika menita, da je za pridobitev zdravih prehranskih navad mladostnikom treba zagotoviti enoten nivo znanja o zdravi prehrani ter jih opremiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir. Strokovnjaki IVZ si za to prizadevajo tudi v okviru vključevanja vsebin zdravega življenjskega sloga v šolski prostor.