Testi so pokazali, da se je sodelujočim med pet dnevnim postom nivo sladkorja v krvi znižal za 10 odstotkov, a ostal šest odstotkov nižji tudi v preostalih dneh, ko so se posamezniki znova normalno prehranjevali. Za kar 24 odstotkov pa se je znižala tudi količina kemikalije IGF1, ki teče po krvnem obtoku in je povezana z boleznimi staranja. ''Tri mesece kasneje so imeli manj znakov staranja, sladkorne bolezni, znakov srčno-žilnih bolezni in raka v primerjavi s skupino, ki se ni postila. Pozitivni učinki posta so trajali tudi po tem, ko so se vrnili na običajno prehrano – ne glede na to, kako nezdrava je bila,'' je pojasnil vodja raziskave Valter Longo iz univerze v južni Kaliforniji.

Dieta, ki je bila izvedena pod zdravniškim nadzorom, je vsebovala od 34 do 54 odstotkov manj kalorij kot običajna prehrana sodelujočih. Prvi dan so pojedli le 1090 kalorij, v naslednjih štirih dneh pa le še 725 kalorij. ''Striktnega posta se ljudje težko držijo, poleg tega je lahko nevaren. Zato smo razvili kopleksno dieto, ki sproža enake učinke v telesu kot post. Sam sem preizkusil oboje in dieta, ki posnema post, je veliko lažja, hkrati pa bolj varna,'' še doda vodja raziskave Valter Longo.

Čeprav je bila študija majhna in je vključevala le 19 sodelujočih, pa so jo izvedli na podlagi predhodnjih raziskav, ki so jih izvedli na miših. Te so podvrgli podobni dieti, le da so jo izvedli po štiri dni dvakrat v mesecu. Raziskovalci so odkrili, da so se celice v miših, ki so se postile, hitreje regenerirale – vključno s celicami kosti, mišic, jeter, možganov in imunskega sestema. Miši, ki so bile na dieti, so v primerjavi s kontrolno skupino živele dlje, utrpele manj vnetnih bolezni, raka in imele manjšo izgubo kostne gostote. Poleg tega se je pokazalo, da imajo boljše sposobnosti učenja in pomnenja. Prehrana s postom je namreč pomagala pri regeneraciji dela možganov imenovanega hipokampus, ki je odgovoren za spomin.