Kurkuma

Najbolj zdravilna sestavina te začimbe je kurkumin, ki je sposoben zatreti beljakovino NK-kB, povzročiteljico vnetij. S kurkumo lahko prav zaradi nje zanesljivo obladamo kronične vnetne reakcije. Poleg tega začimba pomaga pri aktiviranju telesu lastne siteze kolagena, tako da onemogoči vnetni dejavnik IL-1. Da bi disegli tovrstno zaščito hrustančnega tkiva, dr. Feil svetuje vsakodnevno uživanje 1 čajne žličke kurkume. Vmešate jo lahko v jogurt ali skuto ali jo potrosite čez zelenjavo in solato.

Študije kažejo tudi, da je v Indiji prav zaradi visoke porabe kurkume precej nižji odstotek obolelih za rakom v primerjavi z zahodnimi državami. Kurkumin pa pozitivno deluje tudi na delovanje naših možganov. Z uravnavanjem encima acetilholinesteraze, ki je pomemben pri prenosu informacij med sinapsami.

Se je pa treba o uživanju velikih količin kurkume v kombinaciji z jemanjem zdravil posvetovati z zdravnikom. Rastlinske sestavine namreč lahko podvojijo učinek zdravil, saj v jetrih zavirajo razgradnjo zdravil, ki se nahajajo v krvi.

Ingver

Mnoge študije kažejo tudi, da ima ingver protivnetno delovanje. Ingver neposredno poseže v vnetni proces in uravnava vaniloidne receptorje bolečine. Redna uporaba ingverja tudi zmanjšuje dojemanje bolečine. Priporočljiv odmerek je 1 do 2 čajni žlički ingverjevega prahu na dan ali 30 do 40 gramov svežega ingverja na dan.

Ingver vsebuje še glutation, najpomembnejši v vodi topni antioksidant, ki krepi imunski sistem s spodbujanjem delovanja belih krvnih telesc.

Čili

Čili ima dvojno protibolečinsko delovanje, saj njegova sestavina kapsaicin po eni strani preprečuje prevajanje bolečine in se po do drugi strani, tako kot ingver, veže na vaniloidni receptor bolečine. Gre za receptor, ki igra odločilno vlogo pri bolečinah in vnetnih procesih v našem telesu. Ko se kapsaicin veže nanj, ga deaktivira ali zmanjša njegovo občutljivost. Ne občutimo več bolečin in vnetne reakcije se ublažijo.

Ko uživamo čili, naše telo pospešeno prične izločati kateholamine (na primer dopamin in adrenalin). Prav ti hormoni ostro začinjenih obrokov povzročijo občutek toplote in potenje, kar je znak, da je presnova spodbujena in da kuri več kalorij. Raziskava na podganah je pokazala, da se ob veliki količini zaužitega čilija delež telesne maščobe zmanjša za 9 odstotkov. Ker imajo številni ljudje z artrozo tudi nekaj odvečnih kilogramov, ki dodatno obremenjujejo njihove sklepe, je povečana količina čilija priporočljiva.

Cimet

Cimet vsebuje več sto rastlinskih snovi, ki učinkovito premagujejo artrozo. Začimba deluje protivnetno in pozitivno na raven sladkorja v krvi, saj ga polifenol MHCP (metilhidroksi kalkon polimer), ki se neposredno veže na inzulinski receptor, pomaga zniževati in uravnavati. Stalna raven sladkorja v krvi pa je prvi pogoj za premagovanje vnetnih procesov. Redno uživanje cimeta tako koristi našim sklepom.

Cimet lahko dodate h kosmičem, sadni solati, jogurtu, čaju ali kavi. Uporabie ga lahko tudi v toplih jedeh. Dnevni odmerek naj znaša ½ čajne žličke. Sorta cimeta ni pomembna.

Temna čokolada

To je vsekakor dobra novica za ljubitelje čokolade. Kakav ima izjemne protivnetne učinke. Zato se uživanje temne čokolade, ki vsebuje več kot 70 odstotkov kakavovih delcev svetuje tistim, ki se spopadajo z bolečinami v sklepih. Epikatehin je ena glavnih učinkovin kakava, ki zavira tvorbo vnetne snovi TNF alfa. Ta mediator je ključni krivec za to, da se hrustančno tkivo v vnetem sklepu razkraja in da nastane artroza. Še ena snov, ki v kakavu deluje protivnetno je procianidin.

Kakav vsebuje še salsolinol, ki spodbuja izločanje dopamina v možganih in tako skrbi za boljše razpoloženje in lažje obvladovanje stresa. Zmanjšuje tudi bolečine zaradi artroze. Raziskave kažejo tudi, da z rednim uživanjem temne čokolade izboljšamo učinek inzulina in s tem zmanjšujemo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in celo lažje ohranjamo zdravo telesno težo.

Ni pa temna čokolada enako mlečni čokoladi. Mlečna čokolada namreč vsebuje veliko sladkorja, ki dodatno pospešuje vnetne reakcije, zato se ji je treba izogibati.