Odkrili so tudi, da naj bi žita za odtenek bolj ščitila naše zdravje kot zelenjava, najbolj pa so priporočili ovsene kosmiče, polnozrnati in divji riž. Če niste ljubitelj ovsenih kosmičev, si lahko privoščite tudi ovseni kruhek. Na krušnih policah Sosedove pekarne v Mercatorju najdete kruh Pekarne Grosuplje, ki poleg polnozrnatega kruha iz 100 % pirine moke, polnozrnatega kruha z lanenimi semeni in kruha brez kvasa, sedaj ponuja še ovseni kruhek. Narejen je z velikim deležem ovsene moke, iz ovsenih kosmičev in dodatkom izbrane pšenične polbele moke.
Narejen je po tradicionalnem postopku, prejel pa je tudi dovoljenje za zdravstveno trditev, da beta glukani v njem prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Oves namreč vsebuje obliko topne vlaknine, ki se imenuje ovseni beta glukan, ki je koncentrirana še posebej v zunanjih slojih žitnih zrn. Ker je beta glukan iz ovsa topna oblika vlaknine, se razstopi v notranjosti prebavnega trakta, kjer se spremeni v gosti gel. Ta gel ima sposobnost vezati nase holesterol in snovi, ki so podobne holesterolu. Tako pomaga preprečiti, da se holesterol absorbira v krvni obtok. Gel se skupaj z 'ujetim' holesterolom iz telesa izloči z blatom. Sicer pa je ovseni kruhek pripravljen brez dodatnih aditivov in je tako primeren za vse, ki jim zdravje in dobro počutje veliko pomenita.
Za preprečevanje bolezni srca in ožilja pa ni pomemben le zadosten vnos vlaknin, a tudi uravnotežena zdrava prehrana in zdrav način življenja. A z zdravimi žitaricami in veliko sadja in zelenjave je znano, da lažje vzdržujemo zdravo telesno težo in tako zmanjšamo tveganje za razvoj sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Strokovnjaki, ki so opravili omenjeno študijo, so priznali, da ne vedo natanko, zakaj vlaknine zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter raka, zato bodo to še dodatno raziskali ."Potencialni mehanizmi, ki bi to lahko povzročili, so, da ostanemo dlje časa siti, ker se začne sproščati več hormona, ki zavira apetit, da se hranila počasneje absorbirajo, da je v črevesju drugačna fermentacija,'' je dejala raziskovalka Dagfinn Aune. Poleg tega vlaknine uravnavajo količino sladkorja v krvi, preprečijo, da bi bilo po obrokih v krvi preveč inzulina. Vse to vodi do nižjega indeksa telesne mase, posledično do bolj zdravega telesa.
Na dan naj bi zaužili vsaj 26 gramov vlaknin, tako pa ne bi zmanjšali le tveganja za sladkorno bolezen, temveč tudi znižali slab holesterol, se zaščitili pred rakom. Zanimivo je, kako naj bi vlaknine dosegle slednje. Dejansko naj bi imele moč, da se prilepijo na povzročitelje rakavih obolenj in tako povečajo možnost, da se ti izločijo iz telesa, preden naredijo zelo veliko škode.
