Fižol je bogat vir vlaknin, kar pomeni, da bo že majhna porcija te stročnice prinesla občutek sitosti za dlje časa in bomo tako lahko preko dneva posegali po manj nezdravih živilih. Poleg tega vsebuje tako imenovana topna vlakna, ki nase vežejo številne škodljive snovi, med njimi tudi sladkorje in maščobe. Nekatere raziskave so celo pokazale, da vnos velike količine topnih vlaknin pripomore k izgubi odvečnih kilogramov. Topne vlaknine prav tako pomagajo pri zniževanju slabega holesterola v krvi, in sicer za 1 odstotek, pojasnjuje Sassova. Zmanjšujejo pa tudi možnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni in srčnega infarkta.

Raziskava, ki je bila objavljena v medicinski reviji British Medical Journal, je potrdila, da dodaten vnos 7 gramov vlaknin na dan zmanjša tveganje za razvoj srčnega napada za 9 odstotkov. S pol skodelice kuhanega fižola boste zaužili okoli 10 gramov vlaknin, dnevna priporočena količina pa je okoli 25 gramov.

Sicer pa je fižol poleg topnih vlaknin še bogat vir kalija, magnezija, železa in vitamina B.