Zakaj se jeseni zredimo?

»Pogosto smo prepričani, da moramo jeseni okrepiti svojo prehrano, zato da se pripravimo na zimo. Nekako tako kakor medvedi na zimsko spanje. Zanimivo razmi&scaron;ljanje, ki pa ne vzdrži resne kritike!« pravi dietetik Jože Lavrinec in razlaga naprej, da je človek vedno jedel to, kar je imel. Privadil se je na hrano, ki jo je na&scaron;el v svojem okolju, telo pa se je navadilo na pretvorbo odvečne energije v telesno ma&scaron;čevje, pa tudi na nihanja, vrsto in količino dostopne hrane. »Jesen pa je čas, ko večina sadežev dozori, ko je dostopnih veliko polj&scaron;čin, ki so praviloma veliko bolj kalorične kakor poletna zelenjava. In tako je &scaron;e vedno ostalo v na&scaron;i navadi, da jeseni pač jemo nekoliko bolj krepko hrano. Posledice so žal kmalu vidne: porast telesne teže, ki skoraj nikogar ne razveseli. Drugi razlog poseganja po bolj kalorični hrani pa je dejstvo, da se temperatura ozračja ohladi in hitreje zaužijemo tudi kaj mastnega,« pravi Lavrinec.Kaj pa delovanje metabolizma?Metabolizem je odvisen od &scaron;tevilnih dejavnikov: od telesne sestave, od starosti (mlaj&scaron;i potro&scaron;ijo več energije kakor starej&scaron;i), od spola (ženski metabolizem je bolj varčen), od dela, ki ga oseba opravlja, od morebitnega bolezenskega stanja (vse prepogosto pozabljamo, da človek v času bolezni potrebuje več energije in posameznih hranil, kakor pa jih je sposoben na normalen način zaužiti) in seveda tudi od temperature ozračja. V hladnej&scaron;em vremenu mora tako telo več energije sprostiti za tako imenovano termogenezo (nastajanje toplote oziroma vzdrževanje telesne temperature), kar bi dejansko pomenilo, da bomo shuj&scaron;ali. A žal. Težava je v tem, da večina ljudi praviloma zaužije &scaron;e vedno preveč kalorij!Kak&scaron;no prehrano bi pravzaprav morali uživati jeseni?Oseba lahko vpliva na svoj metabolizem, in sicer s spremembo temperature okolja, &scaron;e najbolj pa z intenzivno telesno dejavnostjo. A ker ob hladnej&scaron;ih temperaturah grejemo stanovanja, tro&scaron;imo manj zaužite energije za termogenezo. Seveda veliko ljudi želi spreminjati svoj metabolizem s pomočjo prehrane, a je le-to v večini primerov samo zanimiva floskula. Le malo živil je, ki imajo dejansko neposreden vpliv na spreminjanje metabolizma in &scaron;e pri njih je ta vpliv praktično zanemarljiv.Veliko pa lahko naredimo z uživanjem uravnotežene prehrane. To preprosto pomeni, da moramo jesti toliko, kolikor potrebujemo. Za večino starej&scaron;ih je to okoli 1800 kalorij, za ostale pa med 2000 in 2400 kalorij dnevno.In kaj naj bo na jedilniku?Za zajtrk pojejte 2–3 rezine rženega kruha, namazanega s kakovostno marmelado (manj kalorični džem ali marmelada iz 100-odstotnega sadnega deleža), blago sladkan čokoladni napitek, za dopoldansko malico ko&scaron;ček kruha in veliko jabolko ter napitek, za kosilo zelenjavna juha, majhen ko&scaron;ček mesa na žaru, riž ali testenine, velika porcija solate, napitek, za popoldansko malico sadje in za večerjo stročji fižol v solati, ko&scaron;ček kruha, malo puste skute. Vendar je to le primer jedilnika.V vsakem primeru mora biti na jedilniku sadje in zelenjava najmanj v dveh obrokih. In prav nič ne bo odveč, če bo več kot polovico glavnega obroka predstavljala zelenjava. Meso, ribe, jajca naj bodo na jedilniku, vendar v skromnih količinah. Jejte polnozrnat kruh, ržen ali z dodatkom ovsenih kosmičev ter popijte dovolj tekočine.Sicer pa Lavrinec pravi, da ne pričakujmo čudežnih napotkov! Ti na dolgi rok ne učinkujejo! Najbolj učinkovito bo tisto, kar je praviloma najmanj privlačno: veliko telesnega napora in redna prehrana z obveznim zajtrkom ter veliko zelenjave, skratka uravnoteženo, skromno in pestro!