Dolgo je veljalo, da je zehanje posledica utrujenosti in dolgočasja. Takrat se nam dihanje namreč umiri in ni več tako globoko, zato naj bi prišlo do pomanjkanja kisika v krvi, ki naj bi ga nadomestili z zehanjem. V tem primeru bi bilo zehanje torej ključni mehanizem, s katerim bi uravnavali raven kisika v krvi, kar se sliši dobro, a teorija pade že samo, ko nam zdrava pamet pove, da bi najverjetneje tako zehali tudi športniki med vadbo, ko bi se jim znižala vrednost kisika v krvi. Vsi pa dobro vemo, da športniki navadno pod velikimi obremenitvami ne zehajo. Poleg tega so raziskave pokazale, da pri večji količini kisika v krvi ne zehamo redkeje.

Za zehanje so kriva pljuča

Druga teorija pravi, da naj bi zehanje pomagalo povečati dotok kisika v pljuča, in sicer tako, da pripomore k raztezanju pljuč. Danes pa je znano, da pljuča ne zaznavajo nujno koncentracije kisika. Poleg tega zehajo že zarodki v maternici, čeprav jim pljuča še ne morejo dovajati kisika.

Z zehanjem hladimo možgane

Ena zadnjih teorij (2008) pravi, da z zehanjem znižujemo temperaturo možganov. Raziskovalci so preučevali miši in ugotovili, da je bila njihova temperatura možganov pred zehanjem višja kot po njem. Tako so sklepali, da bi bilo lahko zehanje, ko v telo dovedemo veliko hladnega zraka, namenjeno hlajenju možganov. ''Možgani funkcionirajo podobno kot računalnik. Delujejo bolje, če so ohlajeni, in zehanje je način, s katerim prezračimo možgane in jih ohladimo," pojasnjuje vodja raziskave psiholog Andrew Gallup. Tako naj bi jutranje zehanje na nas delovalo kot skodelica kave, ki nas prebudi, medtem ko naj bi si z zehanjem ob večerih pomagali podaljšati koncentracijo in budnost.

Zehanje kot oblika komunikacije

Psihologi imajo svojo teorijo, in sicer da je zehanje oblika komunikacije o počutju, zaznavanju okolja in presoji sprememb, ki se dogajajo. Po tej teoriji je zehanje tudi pokazatelj, s katerim ljudem sporočamo, da nam ni do skupinske aktivnosti ter da potrebujemo mir in počitek. Z njim lahko kažemo tudi nezanimanje ali nestrinjanje s povedanim.

Kljub vsemu nobena od teh teorij ni bila sprejeta kot dokončna pojasnitev skrivnostnega zehanja. Zagotovo je le to, da je lahko zehanje nalezljivo. Tako kar od 40 do 60 odstotkov ljudi ob pogledu na zehajočega ali le ob branju tega članka začne zehati. Ste med njimi tudi vi?