Čeprav je sol pomembna za vzdrževanje našega zdravja, pa jo je priporočljivo uživati le 350 miligramov na dan, medtem ko je povprečen Američan zaužije okrog 3500 mg na dan. Kot opozarjajo, se večina soli skriva v že pripravljenih živilih, največ pa v hitri prehrani, kjer je lahko celo do 2000 mg soli. Če bi dnevni vnos soli zmanjšal za 2000 mg, bi samo v Veliki Britaniji vsako leto preprečili 1,25 milijona smrti zaradi možganske kapi in tri milijone smrti, ki so posledica srčno-žilnih obolenj. ''Če dodajamo sol, ima tudi slaba hrana boljši okus, poleg tega smo po soli žejni, zato je pomembna tudi za industrijo pijač,'' pojasni profesor MacGregor in doda, da so se ljudje preveč navadili na sol in da bi bilo to potrebno omejiti sistemsko, in sicer tako, da bi v živilih postopoma zmanjševali količino soli. ''Kako naj pričakujemo od ljudi, da bodo zmanjšali vnos soli, če pa niti ne vedo, kje vse se skriva.''

Kako je v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji kar 40 odstotkov celotne umrljivosti predstavljajo bolezni srca in ožilja, ki so posledica povišanega krvnega tlaka. ''Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 odstotkov presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje, priprava hrane ter obroki, zaužiti zunaj doma,'' pojasnjuje izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ. Povišan krvni tlak pa je še posledica nezadostnega uživanja sadja in zelenjave, čezmernega uživanje alkohola, prekomerne telesne mase, debelosti in nezadostne telesne dejavnosti. ''Povišan krvni tlak imenujemo tudi tihi ubijalec, kajti zelo dolgo se njegovih posledic ne zavedamo, nato pa pride do pojava okvare tarčnih organov, kot so pojav miokardnega infarkta, pojav odpovedi ledvic in pa pojav možganske kapi. Zato je pomembno, da vsak posameznik že od mladosti dalje pozna svoj krvni tlak in ga tudi redno, vsaj enkrat letno kontrolira,'' pojasni asist. mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predsednica sekcije za arterijsko hipertenzijo.

Uravnajte svoj krvni tlak

Zdrav življenjski slog lahko neposredno vpliva na preprečevanje in normalizacijo zvišanega krvnega tlaka, zato je treba upoštevati tri preproste smernice zdravega življenja.

- Nadzorovanje telesne mase
V našem hitro spreminjajočem se svetu narašča število ljudi s prekomerno telesno maso in debelostjo. Povečana telesna masa lahko vodi v hipertenzijo.

- Zdrava prehrana

''Zdrava prehrana je zelo pomembna, zato moramo zaužiti od tri do pet kvalitetnih obrokov dnevno. Jesti je treba počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti vnos predelane in hitro pripravljene hrane, povečati vnos sadja in zelenjave ter omejiti količino popitega alkohola,'' priporoča izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

- Aktivno življenje

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato je redna zmerna telesna dejavnost izjemno pomembna za ohranjanje zdravja. Začnemo lahko že z malenkostmi v vsakdanjem življenju, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, igranjem z otroki ali vnuki v naravi in sprehodom po kosilu. Pred načrtovanimi večjimi napori pa se morajo osebe z resnejšimi bolezenskimi stanji posvetovati z izbranim zdravnikom.

Zdravljenje hipertenzije (zvišanega krvnega tlaka)

Večina bolnikov s hipertenzijo potrebuje zdravljenje z zdravili, katerih glavni namen je preprečiti srčno in možgansko kap ter bolezni ledvic.

O svoji oskrbi se morajo dogovoriti z osebnim zdravnikom in redno jemati zdravila, kot jim jih je predpisal zdravnik, zdravnika takoj opozoriti na neželene učinke, nadaljevati s spremljanjem krvnega tlaka tudi po prejemu zdravil, biti pozorni na medsebojne učinke zdravil in upoštevati načela zdravega življenjskega sloga.

Zdrav življenjski slog je pomemben tako v preprečevanju kot v zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. ''Ljudje, ki so ogroženi, da zbolijo za kroničnimi boleznimi ali celo že imajo katero od teh bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, različne oblike srčno-žilnih bolezni, debelost, se lahko v preventivnih (zdravstveno vzgojnih) centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji udeležijo brezplačnih CINDI delavnic. Te vključujejo delavnice o promociji zdravja, dejavnikih tveganja, delavnice zdravega hujšanja, zdrave prehrane, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja in zmanjšanja tveganega pitja alkohola. Lahko pa opravijo tudi testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na 2 km. Z izboljšanjem življenjskega sloga lahko seveda bistveno izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja,'' svetuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na