Vizita.si
Za zdaj ne obstajajo dokazi, da bi pokanje sklepov v poznejših letih povzročalo pogostejšo obrabo sklepov ali artritis.

Zdravje

Ali pokanje sklepov res povzroča artritis?

E. D.
22. 09. 2011 08.16
0

Si pogosto pokate sklepe na prstih, potem pa ste slišali, da to povzroča artritis? Si po prekrokani noči, ko bi se radi čim prej streznili, pomagate s kofeinom? Preverite, ali so ti in podobni mit sploh resnični!

Kofein poživlja in morda v tistih prvih trenutkih zbistri misli, a razgradnje alkohola v telesu in posledično treznjenja ne more pospešit.
Kofein poživlja in morda v tistih prvih trenutkih zbistri misli, a razgradnje alkohola v telesu in posledično treznjenja ne more pospešit.FOTO: iStockphoto
Trditev št. 1: Kofein pomaga pri treznjenju

Raziskave kažejo, da kofein daje le lažni občutek hitrejšega treznjenja po prekrokani noči, dejansko pa opitosti ne zmanjša oziroma ne pospeši treznjenja. Že res, da kofein poživlja in morda v tistih prvih trenutkih zbistri misli, a razgradnje alkohola v telesu in posledično treznjenja ne more pospešiti, pravijo strokovnjaki in svetujejo, da po noči pijančevanja raje kot za nekaj skodelic kave denar zapravite za taksi ali avtobus. Jetra pač potrebujejo čas, da presnovijo alkohol, in če količinsko pretiravate, organizem potrebuje toliko več časa, da se prečisti, možgani pa, da spet začnejo nemoteno funckionirati.

Za zdaj ne obstajajo dokazi, da bi pokanje sklepov v poznejših letih povzročalo pogostejšo obrabo sklepov ali artritis.
Za zdaj ne obstajajo dokazi, da bi pokanje sklepov v poznejših letih povzročalo pogostejšo obrabo sklepov ali artritis. FOTO: iStockphoto

Trditev št. 2: Mraz je kriv za to, da ste staknili virozo

Takšna trditev je vsekakor preveč posplošena, pravijo strokovnjaki, kajti to, ali boste v hladnih dneh staknili katerega od virusov oziroma virozo ali ne, ni odvisno le od temperatur zunaj, temveč predvsem od vašega imunskega sistema ter od tega, ali ste sploh prišli v stik s katerim od virusov. Če ste na primer v hladnih mesecih večinoma v nagnetenih, zaprtih prostorih, kjer je tudi nekaj bolnih ljudi, vaša odpornost pa precej slaba, potem boste morda zboleli zaradi kakšnega virusa, in to ne glede na to, ali boste ven stopili zaviti od glave do pet ali z odpetim plaščem. Če pa imate močan imunski sistem, ki dobro kljubuje bakterijam in virusom, in če niste pogosto v stiku z bolehnimi ljudmi, potem tudi v primeru, da boste v hladnih jesenskih ali zimskih dneh naokrog hodili nekoliko manj oblečeni kot drugi, morda sploh ne boste zboleli.

Trditev št. 3: Pokanje sklepov povzroča artritis

Pokanje sklepov, pa najsi gre za sklepe prstov na roki oziroma nogi ali celo za pokanje hrbtenice, običajno nastane s silo. Ta se prenese na sklepne površine, s tem se spremeni tudi količina tako imenovane sinovalne tekočine, ki je v sklepih. Ste morda tudi vi med tistimi, ki vede ali nevede pogosto pokajo sklepe prstov? Potem pa vam je nekdo od sorodnikov oziroma znancev rekel, da je slišal, kako lahko takšno početje povzroči artritis? No, dobra novica je, da pokanje sklepov ni nevarno, če ne povzroča bolečin ali drugih težav. Za zdaj namreč ne obstajajo nobeni trdni dokazi, da bi pokanje sklepov v poznejših letih povzročalo pogostejšo obrabo sklepov ali artritis, vendar strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da je navado bolje opustiti.

Zaradi sladkarij je vaš malček le trenutno bolj živahen oziroma divji, hiperaktivnosti pa pogosto uživanje sladkarij ne povzroča.
Zaradi sladkarij je vaš malček le trenutno bolj živahen oziroma divji, hiperaktivnosti pa pogosto uživanje sladkarij ne povzroča. FOTO: iStockphoto

Trditev št. 4: Sladkarije povzročajo hiperaktivnost

Že res, da po zaužitju sladkarij v krvi naraste nivo sladkorja, otroku pa se dvigne energija, zaradi česar je lahko v trenutkih, ki poje sladkarije, bolj živahen oziroma divji kot sicer. Vendar pa raziskave ne potrjujejo tega, da pogosto uživanje sladkarij povzroča hiperaktivnost. Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo ali brez nje je namreč resna in pogosta motnja otrok, ki se kaže z motečim vedenjem, kratko pozornostjo, razdražljivostjo, nepredvidljivostjo, nespečnostjo. Vendar pa si strokovnjaki še zdaj niso povsem edini, kaj so dejanski vzroki za hiperaktivnost. Je pa znano, da za sladkarije, živilska barvila in druge aditive ni dokazov, da povzročajo hiperaktivnost.

Trditev št. 5: Če pogoltnete žvečilni gumi, se prebavlja več tednov

Strokovnjaki pravijo, da ta trditev nikakor ne drži. Žvečilni gumi se namreč iz telesa, tako kot na primer vlakna, ki potrebujejo nekoliko več časa, da jih telo prebavi, izloči v nekaj dneh, vendar pa ga naša prebavila ne uspejo povsem prebaviti, zato se zna zgoditi, da bo prišel ven v skorajda takšni obliki, kot je šel tudi noter. Pa vendar nikar ne goltajte žvečilnih gumijev, otrokom pa jih ne dajajte, dokler niso dovolj veliki, da zares razumejo, da jih ne smejo pogoltniti.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662