V svetu med prebivalci, starimi 15 let in več, kadi več kot 40 odstotkov moških in manj kot 10 odstotkov žensk, med mladimi, starimi od 13 do 15 let, pa kadi približno 16 odstotkov fantov in več kot 10 odstotkov deklet. To pomeni, da so dekleta že presegla delež žensk, medtem ko je delež fantov, ki kadijo, nižji od deleža moških.

Tobak je v svetovnem merilu eden vodilnih dejavnikov tveganja smrti, ki bi se ga dalo preprečiti. V svetovnem merilu tako rabi tobaka pripisujejo kar 8,7 odstotkov smrti –  11,5 med moškimi in 5,5 med ženskami. Ker pa je vse več kadilk, se bo v naslednjih dveh desetletjih razmerje bistveno spremenilo.

Ženske kadilke so izpostavljene istim zdravstvenim tveganjem kot moški, torej različnim oblikam raka (na pljučih, v ustni votlini, na žrelu, požiralniku, ledvicah, trebušni slinavki in mehurju) in boleznim dihal. Poleg tega pa ženskam pretijo še številne druge nevarnosti.

Povezava med kajenjem in kontracepcijskimi tabletkami

Ženske, ki kadijo in jemljejo kontracepcijske tabletke, so izpostavljene veliko večjemu tveganju za nastanek kardiovaskularnih bolezni, med katerimi so najpogostejše srčna kap, infarkt in krvni strdki. Tveganje z leti narašča, zato je ženskam, ki kadijo, po 35. letu prepovedano oziroma odsvetovano jemanje kontracepcijskih tabletk.

Kajenje in nosečnost

Kemikalije in škodljive snovi v tobaku se iz noseče ženske po krvi prenašajo na zarodek, kar zanj predstavlja veliko tveganje. Kajenje med nosečnostjo je namreč povezano s prezgodnjim porodom, nizko porodno težo novorojenčka, placento previo, spontanim splavom in porodom mrtvega dojenčka. Novorojenčki, katerih matere so med nosečnostjo kadile, imajo poleg tega v krvi enako količino nikotina kakor odrasli kadilci, zato imajo lahko v prvih dneh velike težave in tudi kasneje pogosteje obolevajo za prehladi, vnetji ušes in respiratornimi boleznimi.

Vpliv na (ne)plodnost

Številne ženske s porodom odlašajo vse do poznih tridesetih in štiridesetih let, zaradi česar imajo težave s plodnostjo, četudi ne kadijo. Vendar pa so kadilke, ki prestavljajo nosečnost na kasnejša leta, izpostavljene še večjim nevarnostim. Dejstvo je, da so kadilke za približno 28 odstotkov manj plodne kakor nekadilke in da za zanositev potrebujejo dlje časa kakor nekadilke. Študije so poleg tega pokazale, da kajenje zmanjša delovanje jajčnikov in plodnost ter ovira ugnezdenje zigote.

Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na moške, saj ima zaradi kajenja kar 50 odstotkov kadilcev težave z impotenco. Nekatere kemikalije, ki so jih našli v cigaretah, pa lahko povzročijo tudi mutacijo genov in s tem splav, telesne hibe, raka in druge zdravstvene težave pri otrocih.

Vnetna medenična bolezen in kajenje

Za vnetno medenično boleznijo zboli 33 odstotkov več kadilk kakor nekadilk Gre za vnetje ženskih spolovil, zlasti jajčnikov, jajcevodov in maternice, ki ga spremljajo spremenjen nožnični izcedek, slabost, bruhanje, vročica, bolečine med spolnimi odnosi, bolečine v križu in krvavenje med menstruacijami. Je boleča bolezen, pri kateri je nujna čim hitrejša zdravniška oskrba, saj v nasprotnem primeru lahko povzroči neplodnost.

Kajenje povzroča prezgodnjo menopavzo in menstrualne težave

Dekleta, ki začnejo kaditi že zelo zgodaj, so izpostavljene trikrat večjemu tveganju, da bodo zašle v menopavzo prezgodaj kot nekadilke. Menopavza se jim v povprečju pojavi približno tri leta prej. Poleg tega pa kadilke pogosteje doživljajo tudi težave med menstruacijo. Pogosteje se srečujejo predvsem z nenormalnimi krvavitvami, amenorejo in vaginalnimi okužbami.

Kadilke imajo pogosteje težave z osteoporozo

Z osteoporozo se, če živimo dovolj dolgo, srečamo skoraj vsi. Kljub temu pa obstaja kar nekaj stvari, s katerimi lahko še kako zmanjšamo tveganje za nastanek te bolezni. Pomembno se je torej redno gibati in redno uživati kalcij. Ne glede na to, koliko se gibljemo, pa kajenje povzroča izgubljanje kostne gostote. Raziskave so namreč pokazale, da imajo ženske, ki na dan pokadijo zavojček cigaret, do menopavze približno pet do deset odstotkov manjšo kostno gostoto kakor ženske, ki ne kadijo.

Žile, ki srcu dovajajo kri, imenujemo koronarne arterije. V procesu ateroskleroze pride do zožitve koronarnih arterij, zaradi česar je oslabljen pretok krvi, srce pa dobi premalo krvi in kisika. To bolezen imenujemo ishemična bolezen srca ali koronarna bolezen srca. Koronarna bolezen srca je eden najpogostejših vzrokov smrti pri ženskah, ki kadijo. Čeprav se večina teh smrti zgodi pri ženskah po menopavzi, je tveganje za nastanek bolezni srca, ki so povezane s kajenjem, veliko večje pri mlajših ženskah. Raziskava, ki so jo opravili na Danskem, je poleg tega pokazala, da je tveganje za srčno kap za 50 odstotkov večje pri ženskah kadilkah kakor pri moških kadilcih.

Rak na materničnem vratu in kajenje

Študije so pokazale, da kajenje povzroča 80 odstotkov večje tveganje za nastanek raka na materničnem vratu. Osebe, ki opustijo kajenje ali ga zmanjšajo za vsaj 75 odstotkov, pa imajo veliko večjo možnost preživetja kakor osebe, ki nadaljujejo s kajenjem. Kemikalije v tobaku namreč oslabijo sposobnost celic v materničnem vratu, da bi se borile proti okužbam, in hkrati omogočijo abnormalnim celicam, da se začnejo množiti.

Rak dojke in rak vulve

Neka raziskava je pokazala, da so ženske kadilke, ki imajo raka dojke, izpostavljene 25 odstotkov večjemu tveganju, da bodo umrle, kakor nekadilke. Odstotek je seveda pogojen s številom cigaret, ki jih ženska pokadi in se le še povečuje vse do 75 odstotkov, če ženska pokadi dve škatlici na dan. S prenehanjem kajenja pa se zmanjša tudi tveganje. Kadilke pa pogosteje zbolevajo tudi za rakom vulve. Tveganje za nastanek raka vulve, ki najpogosteje prizadene sramne ustnice ali klitoris, je pri kadilkah 40 odstotkov višje kot pri nekadilkah.