Zgodba o uspehu iz Zasavja

Koliko ljudi si želi shujšati, a le malo se jih zmore kar naenkrat zatrdno odločiti, da jim bo to tudi uspelo. Branko Radosavljević iz Šmartnega pri Litiji je med tistimi, ki potem, ko so to odločitev sprejeli, niso odnehali. Imel je 124 kilogramov, v šestih mesecih je izgubil 42 kilogramov, danes se jeziček na njegovi tehtnici ustavi pri številki 76, ki jo namerava zadržati. Zdi se mu namreč, da je šele po takšni preobrazbi začel resnično živeti. "Življenje se zelo spremeni," pove. "Veliko bolj sem ambiciozen, lotevam se stvari, ki se jih prej nisem nikoli upal. Veliko bolj sem tudi aktiven. Prej sem prišel po službi domov in gledal televizijo, sedaj pa mi kaj takega ne pride na misel. Sploh ne zdržim več doma, vleče me povsod drugam."

Dobro se spomni datuma, ko se je kar naenkrat odločil, da bo začel hujšati. Bil je 25. september 2012. Navdahnil ga je prijatelj, ki je živel veliko bolj zdravo. Njegovi nasveti so bili zanj na začetku neprecenljivi, zaradi česar danes, ko o bolj zdravem življenju veliko ve tudi sam, z veseljem svetuje tistim, ki se na njegovo pot šele podajajo. "Nisem se zavedal, kaj sem delal narobe," se spominja. "Danes vem, da je bil največji problem, da sem se vedno prenajedal, najpogosteje še s tistim, kar je bilo zame najslabše. Jedel sem, kar mi je prišlo pod roko, predvsem hitro hrano. Bil sem tudi zelo sladkosned." Počasi je začel v svoj režim prehranjevanja vnašati red. Navadil se je jesti na dve do tri ure, porcije so postale manjše, nezdrava živila je sčasoma opustil. "Mnogi me vprašajo, ali sem shujšal tako, da nisem nič jedel," se smeje. "Jaz jim povem, da jem še več kot prej. Le da jem pomalo, obroke si razporedim čez cel dan." Zjutraj si privošči omleto iz jajc, mleka, prosene kaše in banane, za malico ima oreške ali sadje, za kosilo in večerjo si pripravi rjavi riž, polnozrnate testenine, piščanca, ribe, sezonsko zelenjavo. Sladkosnednost poteši s temno čokolado; poudarja, da je toliko kilogramov nedvomno izgubil tudi zato, ker je pričel namesto sladkanih gaziranih pijač uživati vodo.

Medtem ko je prepričan, da je sprememba prehrane zaslužna za tri četrtine uspeha, ve, da rezultat ne bi bil isti, če se ne bi zopet privadil na redno gibanje. Devet let je že zavzeto treniral rokomet, kilogrami so se v veliki meri nabrali ravno, ko je šport zaradi šolskih in kasneje službenih obveznosti opustil. Spet začeti ni bilo lahko. "Rekel sem si, da mi bo uspelo edino, če začnem teči zjutraj pred službo, zato sem začel vstajati petnajst do petih in teči po okoli dvajset minut. Najtežje je bilo prva dva tedna." A trud je počasi obrodil sadove. Gibal se je čedalje lažje, kmalu je lahko začel zahajati še v fitnes, danes se kljub kopici obveznosti s športom uspe ukvarjati vsaj trikrat do štirikrat tedensko. Poleti ne le teče in se celo pripravlja na polmaraton, temveč tudi igra nogomet, košarko in tenis; če za to zmanjka časa, ga v nekaj gibanja prisili kužek Lan, ki ga je treba vsak dan peljati na sprehod. Ekonomist je nad športnim udejstvovanjem spet tako navdušen, da celo razmišlja o vpisu na Fakulteto za šport. Sanja, da bi postal osebni trener, saj se mu zdi, da bi znal svojim strankam toliko bolje pomagati tudi zato, ker bi njihove težave razumel bolje kot nekdo, ki jih ni sam nikoli izkusil.

Vsekakor bi jim predstavljal dober zgled. Nekoč so ga zaradi prekomerne teže dražili, danes mu novo pridobljeno postavo in disciplino, ki je potrebna za njeno vzdrževanje, marsikdo zavida. "Nekateri niso verjeli, da mi bo uspelo. Še sam nisem načrtoval, da bom toliko shujšal. Ampak ko sem prišel do cilja – moj plan je bil doseči 90 ali 85 kilogramov – se je številka, ko sem se v nekem trenutku povsem navadil na novo prehrano, še naprej zniževala." Nov življenjski stil mu je prešel v kri, zato zatrjuje, da ne bo nikoli več dopustil, da mu življenje zagrenijo odvečni kilogrami.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na