Kaj sploh je menstrualni cikel?

Menstrualni cikel je mesečna serija sprememb, skozi katere mora iti žensko telo, da se lahko pripravi na morebitno zanositev. Vsak mesec tako med ovulacijo eden od jajčnikov sprosti jajčece, istočasno pa hormonske spremembe začnejo pripravljati maternico na nosečnost. Če pride do ovulacije, jajčece pa medtem ni oplojeno, se obloga v maternici začne luščiti in izločati skozi vagino, kar imenujemo menstrualna krvavitev.

Menstrualni cikel, ki se začne s prvim dnem ene menstrualne krvavitve in traja do prvega dne naslednje, se razlikuje od ženske do ženske. Menstrualna krvavitev se lahko pojavlja vsakih 21 do 35 dni in traja od 2 do 7 dni. V prvih letih, ko ženska šele dobi menstruacijo, je ta cikel običajno nekoliko daljši in nereden, sčasoma pa postane krajši. Menstrualni cikel je poleg tega lahko reden, kar pomeni, da vsak mesec traja enako dni in je menstruacija vedno enako močna, v nekaterih primerih pa je tudi nereden, torej so krvavitve včasih šibkejše, včasih močnejše, boleče, neboleče, kratke ali dolge. Vse to je normalno, saj na splošno velja, da je normalno to, kar je normalno za vas.

Kako ugotoviti, kaj je zame normalno?

Da bi ugotovili, kaj je normalno za vas, si začnite vestno beležiti spremembe – prvi in zadnji dan menstrualne krvavitve, kako močne so vaše krvavitve, kako pogosto morate menjati vložke oziroma tampone, opišite bolečine ... To počnite nekaj mesecev in kmalu boste ugotovili, kako poteka vaš cikel. Če ste ugotovili, da je z vašim ciklom nekaj narobe in vas karkoli skrbi (čas med krvavitvami, intenzivnost krvavitev, nelagodje ...), čim prej obiščite ginekologa.

Kaj povzroča motnje menstrualnega cikla?

– Nosečnost in dojenje. Zakasnela menstrualna krvavitev ali njen izostanek sta lahko znaka nosečnosti. Če vam menstruacija zaostaja šest tednov in ste bili v tem času spolno aktivni, opravite test nosečnosti. Izostanek menstruacije pa lahko povzroči tudi dojenje.

– Motnje hranjenja, hitra izguba telesne teže, pretirana fizična aktivnost. Vse to vpliva na vaše hormonsko ravnovesje in lahko povzroči neredne menstrualne krvavitev oziroma njihov izostanek.

– Sindrom policističnih jajčnikov. Gre za dokaj pogosto hormonsko motnjo, ki povzroči, da se na jajčnikih izoblikujejo majhne ciste, napolnjene z vodo.

– Zgodnja odpoved jajčnikov. O tem govorimo, ko jajčniki nehajo delovati, preden ženska dopolni 40 let, motnja pa povzroči zgodnjo menopavzo, zaradi katere krvavitve postanejo neredne in sčasoma izginejo.

– Endometrioza. Gre za motnjo, ki povzroči, da se tkivo, ki običajno prerašča notranjost maternice, začne razraščati na njeni zunanji strani. Endometrioza povzroča bolečine, ki so včasih izjemno močne, še posebej med menstrualnimi krvavitvami.

– Medenična vnetna bolezen. Gre za infekcijo reproduktivnih organov, ki lahko povzroči neredne menstrualne krvavitve.

– Fibroidi v maternici. Fibroidi so nenormalne in nerakave rašče v materničnem tkivu, ki povzročijo močne menstrualne krvavitve in krvavitve med dvema menstruacijama.

Kako se izogniti motnjam menstrualnega cikla?

Nekaterim ženskam se menstrualni cikel umiri z jemanjem kontracepcijskih tabletk, kljub temu pa nekaterih motenj cikla vendarle ne moremo preprečiti. Zato je priporočljivo redno obiskovati ginekologa. Redni pregledi namreč pomagajo pravočasno odkriti težave, ki se tičejo vaših reproduktivnih organov.

Ginekologa nujno obiščite, če:

– vam menstruacija izostaja dlje kot 90 dni;

– je menstruacija naenkrat postala neredna;

– krvavite dlje kot sedem dni;

– so vaše krvavitve močnejše kot sicer in na dve uri porabite več kot en vložek oziroma tampon;

– vaš cikel traja manj kot 21 oziroma dlje kot 35 dni;

– se vam pojavljajo medmenstrualne krvavitve;

– menstrualne krvavitve spremljajo močne bolečine;

– nenadoma dobite vročino ali vam je slabo in uporabljate tampone.

Zapomnite si, da vam sledenje menstrualnemu ciklu lahko pomaga ugotoviti, kaj je normalno za vas in kaj ne. Če vas karkoli skrbi, o tem spregovorite s svojim ginekologom ali osebnim zdravnikom.