Rakava ali nerakava?

Dojke so sestavljene iz maščobnega tkiva, živčevja, krvnih žil, vlaknastega veznega tkiva in žleznega tkiva, poleg tega pa dojke tvori še zapleten sistem za proizvajanje mleka. Zaradi vseh teh struktur so dojke nekoliko grudaste. Bula v dojki pa se razlikuje od običajnih nepravilnosti v grudasti zgradbi dojke. Lahko je trdna, nepremična, mehka, napolnjena s tekočino in premična, da se kar kotali med prsti, ko jo tipate, lahko je majhna kot zrno graha ali v premeru velika za več kot nekaj centimetrov. Ena glavnih razlik med rakavo in nerakavo bulo je, da se rakava le redko premika, običajno ni napolnjena z vodo in je ni mogoče premikati s prsti. Rakave bule so namreč velikokrat trdne na otip in zakoreninjene, da jih ni mogoče premakniti. Seveda to še ne pomeni, da se vse benigne bule premikajo, vse rakave pa so pričvrščene. Končno in pravilno diagnozo vam bo lahko podal le zdravnik, na podlagi zdravstvenih preiskav, kot so ultrazvok, mamograf ali biopsija. Pomembno vlogo pa igra tudi bolečina. Rak dojke namreč največkrat ne boli, medtem ko je bolečina pogosta spremljevalka benignih tvorb. A tudi tukaj seveda obstajajo izjeme.

Prepoznajte jih

Tveganje za nastanek tvorb je večje pri ženskah, ki niso imele otrok, in ženskah, ki so imele v preteklosti ali imajo še vedno neredni menstrualni cikel ter zgodovino raka dojke v družini. Večina benignih bul je vezanih na menstrualni cikel, delovanje hormonov in zastajanje vode v telesu, nekatere benigne bule pa so lahko tudi posledica zamašenosti mlečnih vodov, infekcij ali celo poškodb dojke. Predstavljamo nekaj najpogostejših benignih sprememb v dojkah.

Fibrocistične spremembe dojk oziroma vozličavost prsi je najpogostejša benigna sprememba v prsih, ki prizadene približno polovico vseh žensk. Pri tej spremembi postane tkivo mehko, vlaknasto in prožno, lahko se nekoliko odebeli in učvrsti, pojavi pa se lahko tudi okrogla in s tekočino napolnjena cista. Vse te spremembe so posledica delovanja hormonov, največkrat se pojavijo v vstopu v srednja leta in izginejo ob nastopu menopavze. Zdravniki najpogosteje svetujejo omejeno uživanje soli in kofeina, kar bo preprečilo kopičenje vode v telesu, včasih pa predpišejo tudi hormonsko zdravljenje v obliki kontracepcijskih tabletk. Za pravilno postavitev diagnoze vam bo zdravnik morda opravil biopsijo tkiva.

Ciste so posledica fibrocističnih sprememb, najpogosteje pa se pojavljajo pri ženskah med 35. in 50. letom starosti. Gre za okrogle ali ovalne 'žepke', v premeru velike od dva do štiri centimetre. Ciste so mehke na dotik in napolnjene z vodo, nastajajo in izginjajo pa tekom menstrualnega cikla. Običajno se povečajo in postanejo mehkejše v začetku menstruacije, nato pa izginejo. Ob pojavu cist bo zdravnik najverjetneje opravil ultrazvok ali bo z iglo odvzel vzorček tkiva, da se bo prepričal, če gre zares za cisto in ne rakavo tvorbo. V redkih primerih so ciste velike in boleče – v tem primeru bo zdravnik z iglo odstranil ali le zmanjšal količino tekočine v cisti.

Fibroadenom se največkrat pojavlja pri mladih ženskah in dekletih, še posebej v najstniških in dvajsetih letih, ter pri tistih ženskah, ki začnejo jemati kontracepcijske tabletke še pred 20. letom starosti. Prizadene od 10 do 20 odstotkov žensk med 20. in 40. letom. Fibroadenomi so različno veliki – lahko so mikroskopski ali pa veliki tudi več centimetrov. Gre za benigni tumor, ki se pod kožo premika, je okrogel in trden, podoben nekakšni frnikoli. Diagnosticirati ga je mogoče z ultrazvočno preiskavo, mamografijo ali biopsijo, zdravnik pa potem bulo opazuje. Če se ta krči ali ne raste, zdravnik največkrat ne ukrepa, lahko pa se odloči tudi za kirurško odstranitev.

Izcedek iz bradavice ni vedno znak raka. Pojavi se lahko ob buli ali brez nje. Pri fibrocističnih spremembah je lahko izcedek rumen do zelen, prosojen do mlečni izcedek pa se lahko pojavi zaradi slabega delovanja hormonov. Če je izcedek črno-zelene barve, je morda posledica ektazije oziroma razširjenja mlečnih vodov ali njihove zamašitve, krvav izcedek pa velikokrat spremlja rakave tumorje. Rdečkast ali krvav izcedek je lahko tudi spremljevalec poškodbe dojke, infekcije ali benignega tumorja. Vsekakor ob pojavu izcedka čim prej obiščite zdravnika.

Mastitis pomeni infekcijo mlečnih vodov, kar povzroči, da postane dojka rdeča, topla na otip in grudasta oziroma vozličasta. Običajna spremljevalka mastitisa je tudi visoka telesna temperatura. Mastitis se najpogosteje pojavlja pri ženskah, ki dojijo, lahko pa prizadene tudi ženske, ki niso pred kratkim rodile, so v menopavzi ali so prestale poseg na vdrtih prsnih bradavicah. Zdravljenje je antibiotično, pomagajo pa tudi topli obkladki.

Diagnozo naj postavlja zdravnik!

Tudi druga stanja lahko povzročijo nastanek bul v dojkah, ne le zgoraj našteta, poleg tega lahko natančno diagnozo postavi le zdravnik na podlagi kliničnih preiskav in strokovnega pregleda.

Če v dojki začutite zatrdino, opazite kakršno koli spremembo ali izcedek, tako vedno čim prej poiščite zdravniško pomoč. Zdravnik bo natančno pregledal vašo dojko in strokovno ocenil, kako naprej. Večino benignih sprememb v dojkah je mogoče pozdraviti in odpraviti, nekatere izginejo same od sebe, vedno pa naj velja, da naj o tem odloča zdravnik in ne vi.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na