Spremembe v menstrualnem ciklusu

Neredne menstrualne krvavitve so eden najpogostejših simptomov menopavze, ki so posledica upadanja količine estrogena in progesterona ter redkejših ovulacij. Med neredne menstrualne krvavitve štejemo krvavitve, ki so blažje ali močnejše kot običajno, pogostejše ali redkejše in lahko celo izostanejo.

Kljub temu da so neredne krvavitve lahko znak menopavze, pa med neobičajne neredne krvavitve štejemo tiste, pri katerih pride do izjemno močnega krvavenja ali krvavenja, v katerem opazite strdke, krvavitve, ki trajajo več kot sedem dni ali so več kot dva dni daljše kot običajno, nastajanje krvnih madežev med posameznimi krvavitvami, krvavenje po spolnem odnosu in krvavitve, ki se pojavljajo na manj kot 21 dni. Take krvavitve so lahko znak porušitve hormonskega ravnovesja, bolezni ščitnice, tumorja v maternici, polipov ali celo raka na maternici. Ginekologa zato prosite za pap test, transvaginalno ultrazvočno preiskavo, endometrialno biopsijo ali histeroskopijo.

Vročinska oblivanja, katerih namen je hladiti telo, so drugi najpogostejši simptom menopavze, ki se lahko prelevijo tudi v nočno potenje. Nenadne spremembe v telesnem 'termostatu' v možganih tako lahko povzročijo zmotno občutenje vročine, zaradi česar se žile razširijo, skoznje pa na površje kože privre kri, ki hladi telo. To povzroči tudi pordelost vaših lic in vratu, včasih pa se rdečici pridruži tudi potenje.

Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da vročinska oblivanja morda niso znak menopavze, temveč povečanega delovanja ščitnice, saj so za slednje bolezensko stanje značilni simptomi, kot na primer potenje, rdečica, slabo prenašanje toplote, močno razbijanje srca in nespečnost, ki jih zlahka pripišemo menopavzi. Poleg tega oblivanja lahko kažejo tudi na tuberkulozo, aids ali lymsko boreliozo, v kombinaciji s povišano temperaturo pa tudi na določene oblike raka. Vsekakor obiščite zdravnika!

Med menopavzo se lasje lahko nekoliko stanjšajo, kljub temu pa je izguba las pogosteje posledica zmanjšanega delovanja ščitnice. Vsaka najmanjša sprememba v delovanju ščitnice se namreč najprej pokaže na laseh, koži, ki postane suha, in nohtih, ki postanejo krhki in lomljivi. Hipotiroza je še posebej pogosta pri ženskah med 30. in 50. letom, velikokrat pa ostane neodkrita, saj se med simptomi pogosto pojavljajo tudi močne menstrualne krvavitve, utrujenost, bolečine v sklepih, spremembe razpoloženja in pridobivanje teže. Nezdravljena hipotiroza lahko pripelje do povišanega holesterola v krvi in povečanja nevarnosti za nastanek srčnih bolezni, slabšanja spomina in koncentracije.

Bolečine v sklepih

Bolečine in zbadanje v sklepih so manj znani simptomi menopavze, saj njihova povezava s hormonskimi spremembami še ni natančno raziskana. Bolečine običajno niso omejene na zgolj en sklep, temveč jih opisujejo kot splošno bolečino. Bolečina prav tako ne prehaja iz enega sklepa na drugega. Bolečina v sklepih, na primer v kolkih, kolenih, spodnjem delu hrbtenice in prstih pa je lahko znak osteoartritisa. Če se bolečina v sklepih torej ponavlja in jo spremlja otekanje, ne izgine po dolgem času ter vam povzroča težave pri uporabi sklepov, se z zdravnikom dogovorite za pregled.

Depresija

Depresija se pojavlja pri številnih ženskah v menopavzi, to pa še ne pomeni, da se morate navaditi živeti z njo. Depresija je namreč lahko posledica pomanjšanega delovanja ščitnice, stresa, življenjskih sprememb, morebitnih finančnih težav … Če vašo depresijo spremljajo tudi oblivanja, nočno potenje in suhost vagine, je morda lahko res posledica menopavze, kljub vsemu pa priporočamo obisk zdravnika. Če simptome depresije spremljajo še spremembe v telesni teži, nespečnost, izguba volje do življenja in nesposobnost koncentracije, pa nikar ne oklevajte s pregledom. Vsaka depresija je namreč ozdravljiva!

Spremenjen srčni utrip

Palpitacije občutimo kot močnejše in hitrejše razbijanje srca ali preskakovanje srčnega utripa in so posledica nihanja estrogena v telesu, kar povzroči destabilizacijo srčnega utripa. Običajno se pojavljajo ob spremstvu vročinskih oblivanj in ob nočnem potenju, lahko pa se pojavijo tudi samostojno. Čeprav palpitacije niso nevarne, so lahko tudi znak hipertiroze, aritmije ali drugih bolezni srca in ožilja.