Mikroplastika: Endokrini motilci in sistemski vplivi na žensko zdravje

Mikroplastika – ti drobni, pogosto nevidni delci plastike, ki prodirajo v naše življenje skozi vodo, hrano, prst in celo zrak – predstavlja eno od najpomembnejših in hitro naraščajočih zdravstvenih skrbi sodobnega časa. Z raziskavami se kopičijo dokazi, ki te snovi, skupaj s kemičnimi aditivi, ki jih najdemo v plastiki, povezujejo s sistemskimi vnetnimi odzivi, hormonskimi motnjami in posebnimi tveganji za zdravje žensk. 

V medicinski in znanstveni skupnosti se vse bolj prepoznava nujnost razumevanja teh vplivov, še posebej na področju reproduktivnega zdravja. Raziskave dr. Jane Van Dis, specialistke za porodništvo in ginekologijo ter soustanoviteljice Mreže zdravnikov in znanstvenikov, ki se ukvarja s plastiko in zdravjem (PSAP), osvetljujejo kritično vprašanje: kako mikroplastika vpliva na naša telesa, predvsem na ženske in plodnost? Vplivi segajo od dejavnikov okolja do mehanizmov vnosa v telo in dolgoročnih posledic na endokrini in vaskularni sistem.

Definicija in viri mikroplastike ter njenih kemičnih aditivov sta ključna za razumevanje problematike. Mikroplastika, delci manjši od petih milimetrov, vključuje tiste, ki so očem nevidni in se pojavljajo v nanometrskih velikostih, ki z lahkoto prehajajo skozi biološke bariere. Večina oblačil, približno 60-70%, je izdelana iz poliestra ali najlona, in ob vsakem pranju se sprostijo mikroplastična vlakna v vodotok. 

Tudi avtomobilske pnevmatike so pretežno sestavljene iz mikroplastike, ki se sprošča ob vsaki vožnji in pronica v okolje. V živilski industriji je skoraj vsa hrana zavita v plastiko, kar predstavlja direkten vir izpostavljenosti. Poleg samih delcev pa so problematični tudi kemični aditivi, ki jih plastika vsebuje – bisfenoli (BPA, BPS, BPF), ftalati (za prožnost), PFAS (večne kemikalije) in parabeni (v kozmetiki). Dr. Jane Van Dis poudarja, da ti endokrini motilci verjetno zelo pomembno prispevajo k naraščanju zdravstvenih težav. Te kemikalije so sedaj prisotne v vsakem človeškem telesu, kar otežuje tradicionalne randomizirane kontrolne študije, saj nimamo 'čiste' kontrolne skupine brez izpostavljenosti. Kljub temu opazovalne študije dosledno kažejo na povezanost med izpostavljenostjo in zdravstvenimi vplivi, saj so bili plastični delci najdeni celo v aterosklerotičnih plakih in krvnih strdkih.

Povišani primeri hipertenzivnih motenj v nosečnosti, kot so gestacijska hipertenzija in preeklampsija, so dr. Jane Van Dis osebno pripeljali do raziskovanja vplivov mikroplastike. Kot porodničarka z več kot dvaindvajsetletnimi izkušnjami je opazila dramatičen porast teh stanj, ki jih tradicionalni dejavniki tveganja niso mogli pojasniti. Raziskave so jo usmerile k razumevanju, da številne kemikalije vplivajo na naš žilni sistem. To je ključnega pomena, saj žile, skupaj s posteljico, predstavljajo predpogoj za te motnje. Znanstveni konsenz sedaj potrjuje, da izpostavljenost endokrinim motilcem v plastiki pomembno prispeva k vazodilataciji in vazokonstrikciji, kar lahko neposredno vpliva na krvni tlak. Poleg tega je prisotnost mikroplastike in kemikalij v posteljici izredno zaskrbljujoča, saj je ta vitalni organ odgovoren za vzdrževanje nosečnosti in fetalni razvoj, njegova integriteta pa je ogrožena s kopičenjem teh delcev.

Rizičnost in dovzetnost za okoljske toksine sta najvišji v maternici, med razvojem zarodka in plodu. Znanstvene raziskave kažejo, da imajo okoljski toksini v maternici globlji in dolgotrajnejši vpliv na zdravje otroka kot izpostavljenost po rojstvu. Posebna ranljivost plodu izvira iz še nepopolno razvite krvno-možganske pregrade, ki je bolj prepustna za mikroplastiko in s tem omogoča večji vpliv teh snovi na možganski razvoj. Nadalje, hitra celična delitev in intenziven razvoj organskih sistemov v plodu povečata dovzetnost za poškodbe, ki jih povzročajo kemikalije v plastiki. Nenazadnje, nezrela jetra in imunske funkcije preprečujejo učinkovito razstrupljanje teh snovi iz telesa. Zato ima današnja generacija novorojenčkov večje doživljenjsko breme izpostavljenosti tem kemikalijam v primerjavi s prejšnjimi, kar povečuje tveganje za bolezni, kot so debelost v otroštvu, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni.

Naraščanje stopenj neplodnosti in pogostost ginekoloških stanj so kritični kazalci sistemskih vplivov. Znanstvena opažanja dr. Jane Van Dis o porastu neplodnosti – z enega od osmih parov na enega od petih – potrjujejo široko zaskrbljenost. Povezava ftalatov, parabenov in fenolov z zdravjem žensk je zdaj nedvomna, saj te kemikalije dokazano povečujejo tveganje za endometriozo, s katero se srečuje že ena od devetih ali desetih žensk. Prav tako so povezani s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS), stanjem, ki močno vpliva na endokrini sistem in inzulinsko rezistenco, kar dodatno poudarja vlogo endokrinih motilcev. 

Tudi miomi, ki vplivajo na plodnost, so povezani z izpostavljenostjo tem snovem. Vse tri – ki skupaj prizadenejo skoraj eno od dveh do eno od treh žensk v ZDA – so prizadete zaradi ftalatov, parabenov in fenolov, je opozorila dr. Van Dis. Raziskave pa kažejo tudi na zmanjšanje števila spermijev, kar prispeva k skupnim težavam s plodnostjo, ki jih pogosto zmotno pripisujemo samo individualnim dejavnikom, namesto da bi se osredotočili na širši problem kemičnega onesnaženja. Študije, ki merijo presnovke ftalatov v urinu, so pokazale, da je lahko približno 10 % vseh prezgodnjih porodov posledica povišane izpostavljenosti ftalatom, dodatne analize placent pa so odkrile več mikroplastike v placentah pri prezgodnjih porodih.

Ena od pogostih zmot je trditev, da nimamo dovolj dokazov o škodljivosti plastike in njenih kemikalij. Ta mit temelji na ideji, da je potrebna randomizirana kontrolirana raziskava za popolno potrditev vzročne zveze, podobno kot pri farmacevtskih izdelkih. Vendar dr. Van Dis poudarja, da nikoli ne bomo imeli randomiziranega kontroliranega preizkusa človeka, ki ni bil izpostavljen, v primerjavi s človekom, ki je bil. To pomeni, da smo se prisiljeni zanašati na opazovalne študije, ki analizirajo prisotnost kemikalij in mikroplastike v telesu (v urinu, krvi, tkivih) ter iz tega sklepajo o njihovih vplivih. 

Čeprav so opazovalne študije pogosto predmet skepticizma, obstaja na tisoče študij, ki preučujejo endokrine motilce, s stotinami metaanaliz, ki dosledno kažejo v enako smer: zdravstvene učinke na naša telesa. Osebno imam dovolj dokazov za delovanje, poudarja dr. Van Dis in verjame, da je zdaj čas za osveščanje in ukrepanje, saj regulativni organi, kot so EPA, FDA in USDA, trenutno ne zagotavljajo ustrezne zaščite. Ni treba čakati desetletja, da zaščitimo sebe in svojo družino, saj moramo dvigniti glas za spremembe in za regulacijo, ki bo resnično varovala javno zdravje.

Drugi mit je, da če je plastika povsod, potem ne moremo ničesar storiti. Ta občutek preobremenjenosti je normalen in pogost, vendar pa dr. Van Dis poudarja, da obstaja vrsta učinkovitih korakov za zaščito posameznikovega zdravja in zdravja družine. Ključno je filtriranje pitne vode; tudi preprost filter v hladilniku lahko odstrani mikroplastiko in PFAS, kar je velika prednost pred ustekleničeno vodo ali pijačami iz pločevink, ki so pogosto obložene s plastiko. Prehranske navade so prav tako pomemben dejavnik. 

Zmanjšanje uživanja predelane hrane in izbira rastlinske prehrane z več polnozrnatih živil pomagata, saj celostna prehrana s celimi živili, bogatimi z vlakninami, krepi črevesni mikrobiom, kar pomaga telesu pri odstranjevanju plastičnih delcev. Dr. Van Dis opozarja, da imajo predelana in pakirana hrana, še posebej morski sadeži in meso, pogosto visoke ravni plastike. Črevesni mikrobiom deluje kot imunska zaščita, pojasnjuje dr. Van Dis, kar omogoča učinkovitejše izločanje toksinov. Redno sesanje in mokro čiščenje sta prav tako ključna, saj se v hišnem prahu nabirajo mikroplastični delci, katerih vdihovanje zmanjšamo s čistočo.

Ključ do zmanjšanja izpostavljenosti plastiki je v nadzoru nad pripravo hrane. Eno presenetljivo odkritje iz študije, objavljene oktobra 2022, je pokazalo, da hitra hrana vsebuje visoke koncentracije ftalatov. Čeprav so bile igračke v obrokih hitre hrane deklarirane kot brez ftalatov zaradi zaščite otrok, so ftalati prodirali v hrano zaradi predelave in stika s polivinilkloridnimi rokavicami osebja, zlasti pri rokovanju z vročo hrano. Najboljši način za zmanjšanje izpostavljenosti je priprava hrane doma, saj tako nadzorujete vse sestavine in se lahko izognete uporabi plastičnih pripomočkov, kot so plastične deske za rezanje. 

Izjemno pomembni dejavniki, ki povečajo prehod mikroplastike iz embalaže v hrano, so toplota, kislost in vsebnost maščob v hrani. Zato je priporočljivo shranjevanje hrane v steklenih ali nerjavnih posodah. Prav tako je bistveno, da omejite nakupe hitre mode – sintetična oblačila so pomemben vir mikroplastike, ki se sprošča ob pranju. Končno, pomembna je tudi sistemska sprememba: aktivno zagovarjanje strožjih okoljskih predpisov, na primer obvezni filtri za mikroplastiko na pralnih strojih, kot jih bo uvedla Francija leta 2025. Skupaj z osebnimi ukrepi to lahko znatno zmanjša plastično onesnaženje in izboljša splošno zdravje.

Vir: webmd