Najpogostejši benigni tumorji maternice

Nastanejo iz ene same celice mišične stene maternice, ki se začne nenadzorovano, vendar benigno, razmnoževati. Nekateri miomi ostanejo komaj zaznavni, drugi zrastejo do velikosti, ki vidno deformira maternico in povzroča številne simptome.

Kot poroča Cleveland Clinic, se miomi pojavljajo pri velikem deležu žensk v reproduktivnem obdobju, še posebej po 30. letu, največ pa v starostnem razponu med 35 in 50 leti. Pogosto so odvisni od hormonov, estrogena in progesterona, zato med nosečnostjo pogosto rastejo, po menopavzi pa se lahko zmanjšajo.

Čeprav popolna etiologija ni pojasnjena, več virov, med njimi NIH in Harvard Health, poudarja, da gre za kombinacijo genetskih dejavnikov, hormonskega profila in rastnih dejavnikov v tkivu maternice. Nekatere ženske imajo dedno večjo verjetnost za razvoj miomov; pri drugih je odločilna prekomerna občutljivost tkiva na estrogene.

Miomi se razlikujejo po lokaciji:

Submukozni rastejo v votlino maternice in pogosto povzročajo najizrazitejše krvavitve.

Intramuralni so najpogostejši in rastejo v steni maternice.

Subserozni rastejo navzven iz maternice, proti trebušni votlini.

Pecljati visijo na peclju in lahko povzročajo epizode nenadne bolečine, če se zavrtijo.

Kot navaja Verywell Health, lokacija mioma pogosto bolj določa simptome kot njegova velikost.

Večina žensk miomov sploh ne občuti. A ko se simptomi pojavijo, so lahko izčrpavajoči. Kot poroča Mayo Clinic, so najpogostejši:

- močne menstrualne krvavitve (menoragija),

- podaljšane menstruacije,

- bolečine in pritisk v medenici,

- pogosto uriniranje,

- boleč spolni odnos,

- zaprtje.

Johns Hopkins Medicine dodaja, da so miomi lahko povezani tudi s težavami z zanositvijo, spontanim splavom ali zapleti v nosečnosti, če njihova lokacija moti maternično votlino ali žilno oskrbo.

V zadnjem desetletju se je zdravljenje razširilo s klasičnih kirurških metod na širok spekter konzervativnih, minimalno invazivnih in hormonskih pristopov. Kot navaja Cleveland Clinic, je izbira metode individualna in temelji na treh osrednjih vprašanjih:

1. Ali miomi povzročajo simptome?

2. Kakšna je njihova velikost in lokacija?

3. Ali želi ženska ohraniti plodnost?

Če simptomi niso prisotni ali so minimalni, se zdravniki pogosto odločijo za spremljanje, saj so miomi benigni in lahko ostanejo stabilni več let. Kot piše Harvard Health, se tak pristop zlasti priporoča ženskam blizu menopavze, saj se miomi naravno zmanjšajo.

Resnica, kot jo navajajo Mayo Clinic, Verywell Health in WebMD: zdravila miomov ne odpravijo, lahko pa pomembno zmanjšajo simptome ali velikost.

Kombinirani kontraceptivi: zmanjšajo krvavitve, ne zmanjšajo pa miomov. Maternični vložek denimo učinkovito zmanjšuje krvavitve.

Kot poroča Johns Hopkins Medicine, radiolog zapre žile, ki hranijo miome. Ti se nato zmanjšajo. Učinkovito zmanjša simptome, vendar lahko vpliva na plodnost.

Uporablja toploto za uničenje miomskega tkiva. Po podatkih Mayo Clinic je čas okrevanja krajši kot pri klasičnih operacijah.

Neinvazivna metoda, ki segreje miomsko tkivo. *Harvard Health* navaja, da je primerna za izbrane bolnice, vendar ni optimalna za vse.

Odstranitev miomov ob ohranitvi maternice. Cleveland Clinic razlikuje tri vrste:

- histeroskopsko,

- laparoskopsko ali robotsko,

- abdominalno.

Je prva izbira za ženske, ki želijo ohraniti plodnost.

Najbolj dokončna rešitev, odstranitev maternice odpravi vse težave z miomi. Mayo Clinic navaja, da je primerna pri hudih simptomih in ko nosečnost ni več cilj. Miomi so pogosti, a njihova klinična slika je izjemno raznolika. Zdravljenje ni enotno, temelji na natančni diagnostiki in življenjskih ciljih posameznice. Sodobna medicina ponuja širok nabor možnosti, zato lahko skoraj vsaka ženska najde rešitev, ki je učinkovita, varna in dolgoročno vzdržna.

Viri: Mayo Clinic, Johns Hopkins Medicine, Cleveland Clinic, Harvard Health, Verywell Health, WebMD, NIH