Med 23. in 29. januarjem je 5. Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu, ki poteka pod okriljem Evropske zveze proti raku materničnega vratu. Gre za vrsto raka, o kateri vemo zelo veliko in ga je z zgodnjim odkritjem mogoče povsem ozdraviti, s pomočjo preventivnih pregledov pa celo preprečiti.

V Sloveniji imamo že od leta 2003 organiziran državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu – DP ZORA. Ženske, ki hodijo na presejalne preglede, imajo od 70 do 80 odstotkov manjšo verjetnost, da bi zbolele za to obliko raka, zato se je jih je več kot priporočljivo udeležiti. Minimalnemu tveganju pa so izpostavljene tudi ženske, ki so se cepile proti HPV (humanemu papiloma virusu) še pred prvo okužbo.

Državni program ZORA je ustanovila in ga vodi država skupaj s stroko, nosilec programa pa je Onkološki inštitut Ljubljana. Je učinkovit presejalni in preventivni državni program, v sklopu katerega delujejo priznani in mednarodni prepoznani slovenski strokovnjaki za onkološko epidemiologijo in presajanje. Program, katerega slogan se glasi “Koraki mojega življenja“, spodbuja vse ženske med 20. in 64. letom, da vsake tri leta opravijo presejalni ginekološki pregled z brisom materničnega vratu (t. i. pap test). Pravočasno odkrite predrakave spremembe je namreč mogoče ozdraviti z enostavnim posegom, še preden se rak sploh lahko razvije.

Kako je z rakom materničnega vratu pri nas?

Presejalni pregledi so v prvi vrsti namenjeni zmanjšanju umrljivosti zaradi te oblike raka in ne nazadnje tudi obolevnosti. V prvih šestih letih delovanja programa ZORA se je incidenca zmanjšala za kar 38 odstotkov, kar pomeni, da je bilo v letu 2008 zabeleženih le 130 novih primerov obolelih, v primerjavi z 210 v letu 2003. Zmanjšala pa se je tudi umrljivost, saj se je v zadnjem desetletju število smrti iz 40 do 50 zmanjšalo na 30 do 40.

V zadnjih dveh letih, v obdobju med letoma 2008 in 2010, preglede opravlja 70 odstotkov vseh žensk v ciljni populaciji, torej tistih, ki so stare od 20 do 64 let, cilj programa pa je ta odstotek še zvišati. Pomemben dosežek pa je tudi ta, da ima, odkar deluje program, vse več žensk tudi svojega izbranega ginekologa. Tem ženskam presejalne teste vsake tri leta opravljajo izbrani ginekologi, tistim pa, ki svojega ginekologa nimajo ali pa imajo izvid starejši od 4 let, DP ZORA pošilja vabila na preglede.

Kako poteka pregled?

Presejalne preglede, ki so povsem neboleči, v okviru programa opravljajo izbrani ginekologi. Ženska se pregleda lahko udeleži sama ali pa jo vsake tri leta povabi izbrani ginekolog. Če v Registru ZORA pri določeni ženski zasledijo podatek, da je njen izvid brisa materničnega vratu starejši od treh let, ji vabilo pošlje koordinacijski center ZORA iz Onkološkega inštituta.

Na ginekološkem pregledu ginekolog ženski odvzame bris materničnega vratu in ga pošlje na analizo v citološki laboratorij. Tam ocenijo, ali so celice v brisu normalne ali ne, izvid pošljejo ginekologu, ta pa žensko v primeru, da so bile zaznane patološke spremembe, žensko povabi na nadaljnjo diagnostiko ali zdravljenje.

Če je do leta 2006 opuščeno staro razvrščanje celičnih sprememb v brisu po Papanicolaou (zato pap test), je bila uvedena nova razvrstitev, ki se približuje ciljni klasifikaciji Bethseda in bo uvedena letos, v letu 2011. Gre za klasifikacijo, ki izvide razvršča v dve glavni kategoriji – negativen in patološki. V kategorijo negativnih bodo tako spadali normalni celični elementi, brez sprememb in s spremembami, ki so benigne narave in posledica vnetij, vstavljenega materničnega vložka, obsevanj ali drugih nespecifičnih povzročiteljev, patološki brisi pa se bodo delili še v dve skupini. V prvo bodo spadali brisi, kjer je smiselno še počakati in bris ponovno odvzeti čez 6 mesecev, v drugo pa brisi, kjer je potreben takojšnji diagnostični poseg. Takih brisov je v Sloveniji manj kot odstotek!

Kakšni so simptomi raka materničnega vratu?

Predrakave spremembe običajno ne povzročajo nobenih simptomov. V prvem stadiju, ko je rak omejen na maternični vrat, in drugem stadiju, ko se že začne širiti preko vratu do nožnice in/ali v tkivo v neposredni bližini materničnega vratu, pa so že možne zunajmenstrualne krvavitve in krvavkast izcedek po spolnih odnosih. V primeru pojava tovrstnih težav je potreben pregled pri zdravniku. Pojavi pa se lahko še obilnejši rjavkast izcedek iz nožnice, ki pa je lahko tudi smrdeč.

V tretjem stadiju, ko se rak že razširi v spodnji del nožnice in/ali v stransko steno male medenice, in v četrtem, ko običajno zajame že sečni mehur ali danko, se poleg naštetih simptomov pojavijo še bolečine v spodnjem delu trebuha, križu, težave pri odvajanju seča ali blata.