Vstopili smo v rožnati mesec, mesec, ki je posvečen ozaveščanju o raku dojk. Zakaj menite, da je pomembno, da se, predvsem ženske, zavedajo pomena zdravja svojih dojk?

Rak dojke je v razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah in za njim zboli vsaka osma ženska. Pojavnost za rakom dojke narašča. Če je rak dojke odkrit pravočasno, je možnost za ozdravitev velika. Same lahko k temu tudi zelo pripomoremo. Veliko zatrdlin namreč lahko odkrijemo ženske same. S samopregledovanjem je najbolje začeti po 20. letu starosti, enkrat mesečno, približno 7 dni po končani menstruaciji. Zdravnika je treba  obiskati, kadar dalj časa vedno na istem mestu tipamo zatrdlino. Mamografija je preiskava, ki lahko odkrije raka dojke še v fazi, ko ta ni tipen. V slovenski presejalni program z mamografijo so vključene ženske med 50. in 69. letom. To je obdobje, kjer je največja verjetnost, da zbolijo za rakom dojke.

Zdi se, da je v naši družbi še vedno prisotna stigma, ko je govor o rekonstrukciji dojk. Kdaj se ženske odločajo za povečanje ali pomanjšanje teh? 

Za rekonstrukcijo dojk se odloča večina žensk in ta poseg niti v svetu niti pri nas ni več stigmatiziran. Rekonstrukcija dojke povrne ženski celovitost telesa in s tem povezano ženskost. Biti brez dela telesa (dojke) v sodobnem času, kjer imamo obširno znanje in izkušnje z rekonstrukcijo dojke, je z mojega, ženskega vidika, nesmisel. Seveda moramo upoštevati obseg rakave bolezni, telesne danosti bolnice, predvideno onkološko zdravljenje in želje bolnice. Na podlagi tega se skupaj z bolnico odločimo o možnosti in načinu rekonstrukcije.

Kdaj in v kakšnih primerih ZZZS krije stroške rekonstrukcije dojk?

Za zdaj vse vrste rekonstrukcije dojke po karcinomu dojke krije ZZZS. Tu so vključene rekonstrukcije z lastnim tkivom in rekonstrukcije s tkivnimi razširjevalci in/ali s silikonskimi vsadki. Operacijo lahko izvedemo v eni ali več stopnjah. 

Kako poteka operacija rekonstrukcije dojk? 

Rekonstrukcija dojke je domena plastične kirurgije. Plastična kirurgija je rekonstruktivna kirurgija, kjer telesu ali delu telesa povrnemo izgubljeno funkcijo ob sočasnem upoštevanju estetskih načel. Vsako bolnico z rakom dojke najprej pregledamo na konziliju, kjer se skupaj odločimo o načinu rekonstrukcije dojke. Odločitev je odvisna od same bolezni, predvidenega dodatnega zdravljenja, sočasnih bolezni kot tudi želja bolnice. Poseg rekonstrukcije navadno poteka tako, da onkološki kirurg izvede t. i. mastektomijo (odstranitev žleze dojke z ohranitvijo kože okrog kolobarja dojke) in biopsijo varovalne pazdušne bezgavke. Plastični kirurg nadaljuje poseg in način rekonstrukcije, za katero smo se dogovorili na konziliju. Temu pravimo primarna rekonstrukcija dojke. 

Rekonstrukcijo dojke lahko izvedemo z lastnim tkivom, navadno s t. i. režnjem iz trebuha. Za tovrstno rekonstrukcijo mora ženska na trebuhu imeti dovolj tkiva, da lahko iz njega oblikujemo novo dojko. Potrebni so mikrokirurško znanje in izkušnje. Za zdaj to rutinsko izvajamo le v UKC Ljubljana. Drugi način rekonstrukcije je s tkivnimi razširjevalci in silikonskimi vsadki. To lahko naredimo v dveh ali eni stopnji. Pri dvostopenjski rekonstrukciji (pogostejša) po končani onkološki operaciji pod veliko prsno mišico vstavimo tkivni razširjevalec, ki ga nato, ko je ta primerno napolnjen in tkivo raztegnjeno, zamenjamo za trajni silikonski vsadek (v roku 6–12 mesecev). 

Pri enostopenjski rekonstrukciji pa takoj po končani onkološki operaciji pod veliko prsno mišico vstavimo silikonski vsadek (v angleški literaturi temu pravijo tudi Breast in a day). Za enostopenjsko rekonstrukcijo s silikonskimi vsadki se odločimo pri bolnicah, ki imajo dojke manjše košarice in kjer je onkološko varno, da ohranimo tudi kolobar in bradavico. V to skupino dostikrat štejemo bolnice, ki se zaradi genske predispozicije odločijo za preventivno odstranitev obeh dojk. 

Vsaka vrsta rekonstrukcije ima svoje prednosti in slabosti, zato se mi zdi izrednega pomena, da se z bolnico o tem natančno pogovorimo in da razume pričakovane rezultate, okrevanje ter morebitne zaplete.

Kakšne vrste vsadkov poznamo?

Prsne vsadke uporabljamo pri rekonstrukciji dojke kot tudi pri estetskem povečanju dojk. Uporabljamo enake vsadke. Prsni vsadki, ki jih v Sloveniji uporabljamo, so polnjeni s silikonskim gelom. Ovojnica prsnega vsadka pa je lahko gladka ali teksturirana (zrnata). Po obliki ločimo prsne vsadke na okrogle ali kapljičaste (anatomske). Velikosti vsadkov so različne, pri okroglih sta bistveni dve dimenziji (baza vsadka in projekcija), pri kapljičasti obliki pa tri dimenzije (baza, višina in projekcija). Vsaka skupina vsadkov ima svoje prednosti in slabosti. Za katero se odločimo, je odvisno od telesnih danosti in želja bolnice. 

Kako poteka okrevanje po operaciji, koliko časa traja in kakšno je navadno zadovoljstvo uporabnic? 

Okrevanje po rekonstrukciji dojk je odvisno od tipa rekonstrukcije. Rekonstrukcija s telesu lastnim tkivom je nekoliko daljši poseg, ki vključuje prosti prenos tkiva in mikrokirurško tehniko. Po tovrstnem posegu so bolnice v bolnišnici navadno 7 dni. Okrevanje je približno 6–8 tednov. Rekonstrukcija s tkivnimi razširjevalci in/ali silikonskimi vsadki je krajša in okrevanje je krajše (prej se lahko vrnete na delovno mesto). Navadno zahteva dva posega – poseg poteka v dveh fazah (najprej vstavitev tkivnega razširjevalca, nato menjava za trajni vsadek). Bolj dolgoročen rezultat navadno dosežemo z rekonstrukcijo dojke iz lastnega tkiva, vendar to ni pravilo. Bistveni sta pravilna odločitev in indikacija za posamezno vrsto rekonstrukcije.

Ženske se velikokrat odločajo za rekonstrukcijo operacije dojk tudi po denimo izgubi telesne teže ali po porodu. Kako poteka operacija v takšnem primeru – so kakšne omejitve pri na primer teži, časovnem okviru ali čem podobnem?

Na začetku bi rada poudarila, da je nujno treba ločiti med rekonstrukcijo dojke zaradi karcinoma in estetskimi operacijami dojk. V prvi skupini so bolnice, ki imajo raka, velikokrat je potrebno še dodatno onkološko zdravljenje (biološka zdravila, nadomestna hormonska terapija, kemoterapija, obsevanje, pazdušna limfadenektomija ...). Vse to vpliva na končni rezultat. Zato rekonstrukcije dojk s silikonskimi prsnimi vsadki ne moremo enačiti s povečanjem dojk iz estetskih razlogov.

Po izgubi telesne teže ali po večkratnih nosečnostih so dojke navadno prazne (predvsem v zgornjem polu), povešene, sploščene. Dostikrat imajo tudi prevelik kolobar in vidne strije. Ženske si želimo polnih, s telesom skladnih prsi. To lahko dosežemo z operacijo, ki jo imenujemo dvig prsi (mastopeksija) ali dvig prsi s povečanjem (mastopeksija z augmentacijo). Za kaj se odločimo, je predvsem odvisno od bolničinih želja. Pri ženskah, ki so zadovoljne z velikostjo dojk v nedrčku in jim ni všeč oblika, navadno zadostuje le dvig prsi – na ta način dojko le preoblikujemo in sočasno zmanjšamo kolobar. Pri ženskah, ki si želijo tudi večje košarice, pa poleg preoblikovanja tkiva dojke uporabimo tudi silikonske vsadke in tako dosežemo bolj polne prsi, naravne oblike.

Če smo shujšale, je pred posegom pomembno, da je teža nekaj mesecev stabilna in nismo več v fazi hujšanja. To namreč ni dobro za samo celjenje in tudi vpliva na dolgoročen rezultat. S preoblikovanjem dojk navadno tudi počakamo, da je obdobje dojenja končano in smo z nosečnostmi zaključile. To sicer ne velja za klasično povečanje dojk, kajti povečanje dojk nima vpliva na dojenje, in ženske, če želijo, lahko po povečanju dojk še vedno dojijo.

Zgodnje odkrivanje raka dojk je izjemnega pomena. Kaj bi lahko še kot družba naredili za ozaveščanje in tudi za poosebljanje pomena lastnega zdravja?  

Bistveno je, da smo ženske same ozaveščene. Same moramo poskrbeti zase in za svoje zdravje. Moramo se zavedati nevarnosti in pogostosti raka dojke. Ne smemo misliti, da me pa ne moremo zboleti, saj smo še premlade, zdrave, se zdravo prehranjujemo in smo športno aktivne. Prav vsako žensko lahko doleti, tudi zelo mlade in takrat, ko najmanj pričakujemo. Sorodniki, prijatelji, izkušnje in dobra zdravstvena oskrba nam bo seveda v pomoč, ko bo to potrebno. Zato prav vsaki ženski svetujem samopregledovanje dojk in redne mamografske preglede. Močno podpiram akcije v sklopu rožnatega oktobra, nošnjo rožnate pentlje, razne dobrodelne prireditve ... Če lahko s tem preprečimo vsaj nekaj prepozno odkritih rakov dojke, smo na dobri poti. Drage dame, poskrbimo zase in za svoje zdravje!