Vse se je pričelo leta 1990, ko je dr. Atkins objavil svojo novo revolucionarno dieto osnovano na nizkem vnosu ogljikovih hidratov in ustvaril stigmo okoli te pomembne prehranske skupine, ki naj bi jo po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in CINDI Slovenije v naš jedilnik vključili v kar 50 do 55-ih odstotkih (poleg tega še 20 odstotkov beljakovin in od 20 do 25 odstotkov zdravih maščob). A Atkinosonovi dieti so sledile še številne druge podobne diete, ki so dodatno okrepile strah pred ogljikovimi hidrati. Vse pogosteje se ga je omenjalo kot vzrok za pridobivanje odvečnih kilogramov ali kot razlog za napihnjenost. Tudi gluten v kruhu, ki nekaterim povzroča težave, ni pripomogel k izboljšanju glasu o kruhu. Nekateri so šli celo tako daleč, da so postali zagovorniki popolne izključitve te prehranske skupine iz naše vsakodnevne prehrane, kar je lahko vodilo do nekaterih resnih zdravstvenih težav. Kaj je torej resnica?

Avstralska nutricistka Sharon Natoli pojasnjuje, da je kruh lahko del zdrave prehrane, ki prinaša pozitivne učinke na zdravje, a da je ključnega pomena, da znamo izbrati pravega. ''Številne ženske se ne zavedajo dolgega seznama pozitivnih učinkov polnozrnatega kruh in kruha z nizkim glikemičnim indeksom. Pogosto so diete brez glutena celo bolj škodljive kot običajna prehrana, saj številni brezglutenski izdelki vsebujejo več sladkorja in z njimi lahko celo povečamo vnos sladkorja. Ključno je torej, da se naučimo izbrati pravo vrsto kruha in nato lahko prejmemo njegove pozitivne učinke, kot so boljša prebava, ohranjanje energije, bolj zdravo srce in možgani.''

Poleg tega ni nujno, da z uživanjem kruha pridobite odvečne kilograme. ''Številne velike študije kažejo, da imajo ljudje, ki zaužijejo veliko polnozrnatih živil, kot je polnozrnati kruh, manj verjetnosti za prekomerno telesno težo ali za pridobivanje odvečnih kilogramov skozi čas. Mnogo žensk pa se ne zaveda pozitivnih učinkov polnozrnatih žitaric, ki so bogate z vlakninami, vitaminom B, magnezijem in železom.'' Prav zato je prepričana, da kruha ne smemo izločiti iz vsakodnevne prehrane, a da moramo izbrati le pravo vrsto kruha.

Na trgu je namreč danes na voljo veliko različnih oblik kruha, kjer izbirajte predvsem med tistimi, ki so narejeni iz bolj kvalitetnih žit in semen. ''Otroci naj jedo kruh, ki zagotavlja dovolj vlaknin in omega-3 maščobnih kislin, medtem ko naj ljudje, ki so zaskrbljeni za zdravje svojega srca in ožilja, posegajo po polnozrnatem kruhu, ki vsebuje veliko semen. Kruh je živilo, ki ga nacionalne zdravstevne inštitucije svetujejo vsakodnevno kot del uravnotežene zdrave prehrane, zato nima smisla, da imate občutek krivde, ko jeste kruh.''

Pred kratkim pa je Slovenijo obiskal nemški strokovnjak za prehrano dr. Wolgang Feil, ki je pojasnil, da se je pri kruhu predvsem treba izogibati izdelkom iz pšenice in rža. Nadomestimo jih lahko z drugimi živili, ki vsebujejo ogljikove hidrate. ''Pšenica je bila spremenjena, zato imajo naša prebavila težave z njo. Leptin v njej povzroča vnetja v telesu. Če jeste veliko pšenice - večina ljudi je je preveč - je treba vnos pšenice in rža zmanjšati za vsaj 70 odstotkov. Nadomestite pa jo lahko z ovsenimi kosmiči, piro, prosom. Tudi krompir je veliko boljša izbira kot pšenica ali izdelki iz nje, '' pove dr. Feil.

Kako izbrati pravo vrsto kruha, pa odkrijte v članku Kako izbrati pravi kruh?