"O neplodnosti govorimo, ko pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosov," razlaga doc. dr. Vilma Kovač, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se z neplodnostjo spopada kar približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Kovačeva pravi, da v Sloveniji nimamo natančnih podatkov, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da so številke podobne evropskim. V Evropi pa naj bi imelo težave z neplodnostjo med 10 in 15 odstotki ljudi, kar pomeni, da ima težave pri spočetju otroka vsak šesti do sedmi par.

Kaj je vzrok težav s plodnostjo?

"Pri ženskah sta najpogostejša vzroka za neplodnost motnje ovulacije in tuboperitonealna neplodnost ali okvarjenost jajcevodov," našteva zdravnica. "Drugi vzroki so še višja starost ženske, endometrioza in drugi dejavniki. Pri visokem deležu neplodnih žensk vzroka tudi ne najdemo."

Motnje ovulacije najpogosteje povzroča sindrom policističnih jajčnikov, in to kar v 80 do 90 odstotkih. "Pri tem sindromu so motnje ali odsotnost ovulacij posledica nepravilnega izločanja treh hormonov: gonadoliberina (GnRH) iz hipotalamusa in LH in FSH iz hipofize, kar negativno vpliva na rast in razvoj jajčnih foliklov. Neplodnost je prisotna pri 70 odstotkih žensk s sindromom policističnih jajčnikov in je torej posledica kroničnih motenj ali odsotnih ovulacij." Pri tem gre lahko za anovulacijo ali oligoovulacijo. Prvo pomeni, da ovulacije ni, drugo, da je ovulacija redka, le nekajkrat letno. Ni še povsem jasno, zakaj pride do tega. Vemo pa, da pomembno vlogo igrajo presežek moških spolnih hormonov, hiperinzulinemija in inzulinska rezistenca (prevelika proizvodnja hormona inzulina kot posledica neodzivnosti tkiv na inzulin) ter to, da so dejavniki, ki vplivajo na normalno rast in razvoj foliklov v jajčniku, v neravnovesju.

Več o sindromu policističnih jajčnikov si preberite TUKAJ.

Kako lahko zdravniki pomagajo?

Zelo pogosta težava je pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov prekomerna telesna teža. V tem primeru je mogoče izboljšati možnost zanositve z izgubo odvečnih kilogramov. Seveda zdravniki svetujejo zdrav način hujšanja, ki mora biti postopen. Bolj zdrava teža naj bo dosežena s spremembo sloga življenja v bolj zdravega.

Cilj zdravljenja neplodnosti pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov je sicer vzpostavitev ovulacij. "Zdravilo prvega izbora za indukcijo ovulacije je klomifen citrat, ki inducira ovulacijo pri 70 do 80 odstotkih žensk in privede do nosečnosti pri 20 do 50 odstotkih žensk s sindromom policističnih jajčnikov. Metodi drugega izbora sta indukcija ovulacije z gonadotropini ali laparoskopsko navrtanje jajčnikov, ki sta uspešni pri 20 odstotkih žensk s sindromom policističnih jajčnikov." Zadnja pride v poštev zunajtelesna oploditev (IVF).

Kakšen je vpliv sindroma v nosečnosti?

"Nosečnost je pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov povezana z vsaj trikrat večjim tveganjem za zgodnji spontani splav. Pri 40 do 50 odstotkih nosečnic se razvije nosečniška sladkorna bolezen, pri osem odstotkih pa zvišan krvni tlak po 20. tednu nosečnosti in preeklampsija. Šest do petnajst odstotkov nosečnosti pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov se konča prezgodaj, kar je posledica različnih dejavnikov, vodi pa v rojstvo otrok z nizko porodno težo," pove ginekologinja. Zaradi vsega tega morajo biti ženske s sindromom policističnih jajčnikov med nosečnostjo bolj nadzorovane.

Že pred nosečnostjo pa zdravnik naredi seznam dejavnikov tveganja in je nato nanje bolj pozoren. "Pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov, pri katerih že pred nosečnostjo ugotovimo moteno toleranco na glukozo ali celo sladkorno bolezen, je v času zanositve in v nosečnosti potreben poseben nadzor in dobra kontrola nivoja krvnega sladkorja. V nosečnosti je izrednega pomena tudi ultrazvočni nadzor nad razvojem in rastjo ploda, zelo pogosto je potrebno sodelovanje diabetologa, ki poleg sladkorne diete lahko uvede tudi zdravljenje z inzulinom, če je potrebno."

Tudi večje tveganje za težave s ščitnico

Pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov se pogosteje pojavljajo tudi bolezni ščitnice. "Še posebej se pri njih pogosteje pojavlja avtoimuni Hashimotov tiroiditis (ta lahko povzroča hipotiroidizem – zmanjšano funkcijo ščitnice)." Pogosto se prav v času zdravljenja neplodnosti težave s ščitnico sploh prvič odkrijejo, saj je eden od rutinskih pregledov tudi določanje ščitničnih hormonov. "V primeru odstopanj je potrebna konzultacija tirologa, ki predpiše ustrezno zdravljenje, ki pa mora biti prilagojeno, ko ženska zanosi."

Če želite zanositi, najprej k zdravniku

Da bi lahko zanosili in se razveselili zdravega otroka, se je tako dobro najprej posvetovati s svojim ginekologom. Predvsem pa Kovačeva polaga na srce tudi, da se potrudite zdravo izgubiti odvečne kilograme, saj ti povečajo tveganje za zaplete, ki so pri sindromu policističnih jajčnikov žal mogoči. Delo zdravnika pa je, da je pozoren na mogoče zaplete, da jih lahko čim prej prepozna in ustrezno zdravi.