S sterilizacijo se prekine prehodnost jajcevodov

Sterilizacija je operativni poseg za trajno preprečevanje nosečnosti, s katerim se pri ženski prekine prehodnost jajcevodov. Ker so jajcevodi neprehodni, zrelo jajčece ne more več potovati iz jajčnika v maternico, temveč se izloči v trebušno votlino, kjer nato propade. Hkrati je onemogočeno tudi potovanje semenčec po jajcevodu. Tako se med ovulacijo dozorela jajčna celica in semenčeca ne srečajo več in posledično oploditev ni mogoča.

Medtem ko je sterilizacija včasih veljala za nepovraten poseg, je danes zahvaljujoč določenim mikrokirurškim tehnikam mogoče ponovno doseči prehodnost jajcevodov. Tako uspe kar 70 do 75 odstotkom žensk po operativnem odpravljanju neprehodnosti jajcevodov ponovno zanositi. Poleg tega je kljub sterilizaciji še vedno možna umetna oploditev, kjer ženski v maternico vstavijo v labotatoriju oplojeno jajčece.

Metod sterilizacije je več

Zdravnik lahko jajcevode podveže ali prereže, pretisne s sponkami ali zapre z električnim tokom, lahko jih zamrzne ali pa celo izreže manjši del obeh jajcevodov. Vse omenjene posege je mogoče opraviti laparoskopsko – najpogosteje v splošni, včasih pa tudi v lokalni anesteziji. Poseg traja približno pol ure. Zdravnik ga lahko opravi tako, da do jajcevodov pristopi skozi nožico ali pa kar skozi trebušno steno. Ker pa je pri nožničnem pristopu nekoliko večje tveganje za nastanek okužbe, se zdravniki pogosteje odločajo za sterilizacijo skozi trebušno votlino. Ženska, ki se odloči za sterilizacijo, mora v bolnišnici ostati dva do tri dni, nato je odpuščena v domačo oskrbo. Če med in po posegu ni prišlo do zapletov, se lahko že po nekaj dneh vrne na delovno mesto.

Možni zapleti

Zapleti med in po posegu so redki, pripoveduje ginekologinja dr. Jasna Kuhelj Recer. ''Pri težjem srčnem obolenju je anestezija in operacija lahko preveč riskantna. Podobno velja za ženske, ki so imele že več operacij na trebuhu.'' Zato je možno, da bodo takšnim ženskam zdravniki operacijo odsvetovali. Sicer pa se lahko pri tistih, ki so uspešno prestale sterilizacijo, po posegu pojavijo manjše težave. ''V prvih dneh lahko močno boli v ramah, zbada v trebuhu, včasih se pojavi utrujenost in vročina,'' pojasnjuje dr. Kuhelj Recer. Če je zdravnik poseg opravil z nožničnim pristopom oziroma skozi nožnico, pa se lahko pojavi tudi okužba, zato ženska vsaj dva tedna po operaciji ne sme imeti spolnih odnosov.

Zmotno pa je prepričanje, da so posledica sterilizacije motnje hormonov in zmanjšanje libida. S strilizacijo zdravnik namreč prekine le prehodnost jajcevodov, delovanje jajčnikov in menstralni cikel pa ostaneta nemotena. V jajčnikih še naprej dozorevajo jajčeca in nastajajo ženski spolni hormoni, ki potujejo po krvi in delujejo enako kot pred sterilizacijo. Po posegu ima ženska še vedno ovulacije in menstruacije, le jajčece in semenčice se ne srečajo in zato oploditev ni možna. Tudi menopavze kjub posegu poteka nemoteno, ko nastopi čas zanjo. Strah, da bi sterilizacija vplivala na zmanjšanje libida, menstrualni cikel in menopavzo, torej ni potreben.

Zakaj se ženska odloči za sterilizacijo?

''Najpogostejši vzrok zanjo je želja po kontracepciji brez skrbi in stranskih učinkov v obdobju, ko ni (več) želje po otrocih,'' razlaga dr. Jasna Kuhelj Recer in dodaja, da lahko odločitvi botrujejo tudi zdravstveni razlogi, kot na primer huda bolezen, zaradi katere ženska ne bi prenesla nosečnosti, več predhodnih porodov s carskimi rezi in podobno. Pogosto pa se za sterilizacijo odločajo tiste pripadnice nežnejšega spola, ki so že izčrpale vse druge možnosti kontracepcije pa jim nobena ne ustreza. Tako je zanje sterilizacija pravzaprav nekakšen izhod v sili.

Sterilizacija je namenjena ženskam po 35. letu

Ker sterilizacija predstavlja veliko prelomnico v življenju ženske, je ta poseg tudi zakonsko reguliran. Po zakonu se lahko za sterilizacijo odloči ženska, stara 35 let ali več, njeno prošnjo pa mora odobriti posebna komisija. Nato mora od odobritve do posega miniti vsaj pol leta – ta čas je namenjen dodatnemu, tehtnemu premisleku ženske in njenega parnterja o tem, kaj sterilizacija dejansko pomeni in ali je res prava rešitev. V izrednih zdravstvenih primerih – na primer pri hudih srčnih bolnicah ali kroničnih bolnicah, katerih organizem ne bi prenesel nosečnosti, pri ženskah, ki so imele tri ali celo več carskih rezov, pri ženskah z visokim krvnim tlakom – pa komisija sterilizacijo odobri takoj in na poseg ni treba čakati šest mesecev.