Kdaj govorimo o močni krvavitvi?

O močni menstrualni krvavitvi, imenovani menoragija, govorimo takrat, ko menstruacija traja več kot deset dni in ko ženska izgubi več krvi kot običajno. Če pripadnice nežnejšega spola pri običajnem menstrualnem ciklu izgubijo od 30 do 50 mililitrov krvi, potem pri menoragiji izgubijo vsaj 80 mililitrov krvi. Ali, povedano enostavneje, pri močni menstrualni krvavitvi ženska običajno porabi več kot dva največja paketa vložkov, primernih za najmočnejše menstruacije. Izguba velike količine krvi pa pri veliko ženskah povzroča še dodatne zdravstvene težave, kot so slabokrvnost, utrujenost, izčrpanost.

Kaj povzroča močne menstruacije?

Močne krvavitve so lahko posledica pomanjkanja hormona progesterona, kar povzroča debeljenje maternične sluznice. Ta se nato debeli toliko časa, dokler se sama od sebe ne razgradi, posledica pa je močnejša menstrualna krvavitev. Pogosto se maternična sluznica začne debeliti pri ženskah, ki se bližajo menopavzi, zato je pri njih menoragija pogostejša. Lahko pa se pojavlja tudi pri ženskah z vstavljenim materničnim vložkom ali pri tistih, katerim se zaradi sicer nenevarnih izrastkov, kot so polipi in miomi, poveča notranja površina maternice, s tem pa tudi  površina sluznice. ''Vzrok močne menstrualne krvavitve je lahko tudi spontana prekinitev nosečnosti. Lahko pa gre za posledice rakavih obolenj, poškodb ali jemanja nekaterih zdravil,'' še pojasnjuje dr. Kuhelj Recer.

Zato običajno zdravnik pri ženski z močnimi in dolgotrajnimi menstruacijami opravi različne krvne preiskave, splošen ginekoliški pregled in ultrazvočno preiskavo. Če z ultrazvokom odkrije kakšno nepravilnost, pa je za potrditev ali izključitev morebitnega raka maternične sluzince treba opraviti še odščip sluznice in biopsijo. Če so močne krvavitve dokaj neredne, pa se bo morda zdravnik odločil še za neposredni pregled maternice – histeroskopijo.

Na voljo je hormonsko ali kirurško zdravljenje

Če so močne menstrualne krvavitve posledica hormonskih motenj, potem lahko pomagajo zdravila, ki vsebujejo hormone. Na voljo so tudi progesteronski maternični vložki, ki naj bi bili pri obladovanju menoragije zelo učinkoviti. Ker manj vplivajo na hormonsko ravnovesje kot hormonska zdravila, imajo tudi manj stranskih učinkov in jih ženske lažje prenašajo. Še posebej so primerni za tiste pripadnice nežnejšega spola, ki ne nameravajo več imeti otok.

Če pa hormonsko zdravljenje ne pomaga, pride v poštev še kirurško zdravljenje. Ena možnost je poseg, imenovan histeroskopska transcervikalna resekcija, kjer zdravnik skozi nožnico in maternični vrat vstavi histeroskop in nato postrga maternično sluznico, s čimer se krvavitve občutno zmanjšajo. Sluznico lahko odstranijo tudi z električno zanko. Druga možnost pa je balonsko zaustavljanje menstrualne krvavitve, kjer zdravnik maternično sluznico uniči s pomočjo toplote. Prek vodila v maternično votlino vstavi tanek upogljiv balon, ki ga napolni s sterilno tekočino, segreto na 87 stopinj Celzija. Tekočino v maternični votlini pusti približno osem minut, nato pa se začne sluznica počasi in postopoma sama luščiti, kar se čez sedem do deset dni pokaže s krvavitvijo, ki zelo spominja na menstrualno krvavitev.

Nekatere ženske pa se poskušajo pred hormonskim in kirurškim zdravljenjem z močnimi menstruacijami spopasti kar same. K zmanjševanju krvavitev naj bi namreč pripomogla določena živila, na primer agrumi, ki vsebujejo bioflavonoide. A učinkovitost hrane na obvladovanje menstrualnih krvavitev ni znanstveno dokazana. Pomagalo naj bi tudi vzdrževanje normalne telesne teže in zadostna telesna aktivnost, škodovalo pa prhanje z vročo vodo in vroče kopeli, saj naj bi vročina razširjala maternične žile in tako pospeševala menstrualno krvavitev.