Mesečni samopregledi dojk morajo biti stalnica vsake ženske po 20. letu. Če je rak dojke namreč odkrit zgodaj, je možnost za preživetje veliko večja, kot če je odkrit šele nato, ko že presaja v pljuča, možgane in druge organe. Po 40. letu, ko so ženske v rizični fazi, pa je dobro, da se enkrat letno opravi mamografijo, še posebej, če je bil rak v družini. Mamografija je najzanesljivejša in najnatančnejša metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Preiskavo opravijo z mamografom, napravo za rentgensko slikanje, ki odkriva majhne, klinično še netipne tumorje. Dvakrat letno pa se jo priporoča ženskam od 50. do 74. leta.

Rak na materničnem vratu

Dolgotrajna okužba z virusom HPV je najpogostejši vzrok za razvoj raka na materničnem vratu. Po osemnajstem letu naj bi spolno aktivna ženska opravila prvi bris materničnega vratu in ga potem do 65. leta ponavljala na vsake tri leta. Bris lahko odkrijejo tudi nekatere druge spolno prenosljive bolezni. Zmanjševanje okužbe s HPV pa se zmanjšuje tudi s cepivom. Razvili so dve vrsti cepiva. Prvo je štirivalentno (proti štirim genotipom HPV - 6, 11, 16 in 18) in je namenjeno preprečevanju hujših predrakavih sprememb (CIN 2, CIN 3) in raka materničnega vratu, hujših predrakavih sprememb zunanjega spolovila (VIN 2, VIN 3) kot tudi preprečevanju genitalnih bradavic. Drugo cepivo je dvovalentno in je namenjeno zaščiti proti dvema genotipoma HPV (16 in 18). Cepiva lahko zmanjšajo število okužb, povzročenih s štirimi genotipi HPV, pri ženskah, ki predhodno niso bile okužene s HPV, in nudi zaščito pred tistimi genotipi HPV, ki povzročijo do 70 % vsega raka materničnega vratu in do 90 % genitalnih bradavic. Žal pa to ne odpravi že obstoječih okužb s HPV in njihovih zapletov.

Osteoporoza

Za osteoporozo je značilno zmanjševanje kostne gostote, zaradi česar pride do zlomov kosti že ob manjših obremenitvah, kot so kašelj ali nekoliko močnejši objem. Najbolj so ji izpostavljene ženske v menopavzi. Ker pa je osteoporozo lažje preprečiti kot zdraviti, je priporočljivo, da se v času menopavze odločite za merjenje kostne gostote. Gre za neboleč postopek, ki traja od 10 do 20 minut. Ležati morate na hrbtu s privzdignjenimi nogami, kostno gostoto pa merijo s posebno slikovno metodo z nizkodoznimi rentgenskimi žarki. Te meritve so priporočljive še posebej, če je imela vaša mati osteoporozo, če prekomerno uživate kavo in alkohol, kadite, v telo ne vnašate dovolj kalcija, dlje mirujete, imate težave s prekomernim delovanjem ščitnice ali imate zgodnjo menopavzo.

Kožni rak

Najbolj nevarna oblika kožnega raka je maligni melanom. Ker pa se ljudje v zadnjih desetletjih prekomerno sončijo, je to obolenje vse pogostejše. Maligni melanom lahko vznikne v normalni koži ali na že obstoječem znamenju. Nekateri ljudje so gensko bolj nagnjeni k temu obolenju, možnosti pa se večajo tudi s prekomernim sončenjem na soncu ali v solariju. Tveganje se poveča tudi, če ste svetle polti, imate kožne pege, veliko kožnih znamenj ali ste utrpeli hujše sončne opekline v otroštvu. Če je kožni rak odkrit dovolj zgodaj, zadošča že zdravljenje s kirurško odstranitvijo tvorbe, pozneje pa je zdravljenje veliko bolj boleče in manj uspešno. Prav zato se priporočajo redni samopregledi kože, enkrat letno pa je priporočljivo, da vašo kožo pregleda tudi dermatolog. Kako prepoznati nevarno znamenje na koži, pa preverite tukaj.

Povišan krvni tlak

Možnost za povišan krvni tlak se povečuje z leti. Povezan je s težo posameznika in njegovim življenjskim stilom ter navadami (prehrana, alkohol, kajenje, stres). Ljudi, ki že vedo, da imajo povišan krvni tlak, je veliko, kar tretjina ljudi s povišanim krvnim tlakom pa se tega niti ne zaveda. Nezdravljena hipertenzija pa ogroža njihovo zdravje, saj sčasoma okvari oči in ledvice, poveča pa se možnost za srčni napad, bolezni venčnih žil in možgansko kap. Zato je vsako leto treba hoditi na redne zdravniške preglede, kjer vam bo zdravnik izmeril krvni tlak. Normalni krvni tlak odrasle osebe je 120/80 mmHg, krvni tlak, ki je višji od 140/90 mmHg, pa se smatra kot povišan krvni tlak.

Holesterol

Visoka vrednost LDL-holesterola je glavni vzrok za razvoj bolezni srca in ožilja. Če imate poleg tega še druge dejavnike tveganja, kot so kajenje, sladkorna bolezen ali visok krvni tlak, se tveganje še povečuje. Pri kar desetini ljudi je previsoka raven krvnega holesterola posledica družinske hiperlipidemije. Tako lahko pride do koronarne bolezni in srčnega infarkta že pri zelo mladih ljudeh. Sprememba življenjskega stila in zdravila za zniževanje ravni krvnih maščob bodo možnosti za resne posledice zmanjšale. Že s preprostim pregledom krvi se lahko ugotovi količina slabega LDL-holesterola v krvi, količina dobrega HDL-holesterola in trigliceridov. Po 20. letu starosti se priporoča merjenje ravni holesterola na vsakih pet let.

Sladkorna bolezen tipa 2

Ta oblika sladkorne bolezni je pogostejša kot sladkorna bolezen tipa 1. Trebušna slinavka še vedno tvori inzulin, vendar se ciljne celice nanj ne odzivajo več ustrezno ali pa se sploh ne odzivajo. Bolezen se običajno razvije po 40. letu starosti in je pogostejša pri ljudeh s prekomerno težo. Razvija se počasi in pogosto traja več let, preden se pokažejo prvi simptomi. Sladkorna bolezen lahko privede do številnih komplikacij, kot so srčna ali možganska kap, ledvične bolezni, slepota, poškodbe živčevja, bolezni stopal … Če se sladkorna bolezen odkrije zgodaj, se jo lahko zdravi z dietno prehrano in rekreacijo, pozneje pa je že potrebno zdravljenje z antidiabetičnimi zdravili v tabletah in inzulinom. Pri ženskah se sladkorna bolezen rada razvije tudi med nosečnostjo. Običajno je potrebno zdravljenje z inzulinom, bolezen pa najpogosteje izzveni po porodu. Kljub vsemu pa imajo te ženske več možnosti za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v starosti. Diagnozo sladkorne bolezni postavimo na podlagi preiskave krvi. Če je koncentracija sladkorja v krvi na tešče večja od 7,0 mmol/L, to potrdi diagnozo. Normalna vrednost sladkorja v krvi je najpogosteje med 4.5 do 6.5 mmol/L, po kosilu pa do 8 mmol/l. Testiranje za sladkorno bolezen se tako priporoča po 45. letu starosti na vsake tri leta. Če pa ste v bolj rizični skupini (sladkorna bolezen v družini, nosečnosti, prekomerna teža), je raven sladkorja v krvi treba testirati pogosteje.

Rak debelega črevesja in danke

Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših vzrokov smrti med rakavimi obolenji. Ker pa je ta obolenja v zgodnji fazi dokaj preprosto zdraviti, v pozni fazi pa je možnosti za preživetje veliko manj, je zelo pomembno, da bolezen odkrijemo zgodaj. Žal pa v Sloveniji kar 85 % tega raka odkrijemo pozno. Prav zato je vlada organizirala program Svit, kjer vam domov pošljejo preprost test, ki bo pokazal, ali je možno, da imate raka na debelem črevesju in danki. Če se ta test izkaže kot pozitiven, pa mora diagnozo potrditi še kolonoskopija. Zato se tisti, ki ste domov dobili vabilo programa Svit, le odzovite nanj. Sicer pa je po petdesetem letu dobro enkrat na leto opraviti pregled blata. Če pa ste imeli tega raka v družini, je treba prvo kolonoskopijo opraviti deset let pred starostjo, pri kateri je za tem rakom zbolel vaš sorodnik. Nato pa jo je treba opravljati na najmanj tri leta. Več o testu, ki ga lahko dobite na dom, pa preverite v članku Boste zboleli za kolorektalnim rakom.