Američanka Arianna Faro iz mesta Wilmington v zvezni državi Massachusetts se je rodila s sindromom, zaradi katerega je njena noga narasla na dvojno velikost, in je prva oseba v ZDA, ki prestaja povsem novo obliko zdravljenja, s katero ji skušajo skrčiti nogo. Zaradi Klippel-Trenaunay sindroma je njena desna noga ogromna, oteklino pa ima tudi na drugi nogi, na zadnjici, poleg tega se spopada z abnormalnim izrastkom na vagini. Do zdaj je Arianna Faro prestala že več kot 50 operacij, vsa svoja najstniška leta pa je bila skoraj priklenjena na posteljo, zaradi česar se je spopadala z depresijo. Stanje je povzročilo tudi hudo infekcijo kože in pred dvema mesecema je Arianna zaradi tega padla v septični šok.

Prav zato so jo zdravniki dali na poskusno zdravljenje, kjer so jo zdravili z zdravili, ki jih uporabljajo pri zdravljenju raka, pa čeprav ni imela raka. A izkazalo se je, da je zdravljenje uspešno, saj je v zadnjih treh mesecih nekoliko skrčilo njeno nogo. Kljub temu je več podrobnosti zdravljenja za zdaj neznanih, piše britanski Mail Online.

A Arianna pravi, da je prvič po 14 letih končno brez bolečin in zdaj upa, da ta terapija pomeni, da ji ne bo več treba pod nož. Za britanski Mail Online je povedala: ''Stanje me je močno prizadelo, saj sem zaradi njega skoraj vse življenje preživela v postelji in nisem mogla hoditi. Prestala sem hudo obdobje depresije in anksioznosti. Večkrat se je zdelo, da ni upanja zame.''

A ko je že skoraj obupala, je prestala zdravljenje v bostonski otroški bolnišnici, saj je upala, da se bo noga skrčila in da se vnetja ne bodo več ponavljala. In pokazalo se je, da ji terapija res pomaga. Po zdravljenju ji ni bilo več treba uporabljati vozička in povedala je: ''Danes je moj prvi dan brez morfija. Skoraj leto dni sem bila na morfiju. Zdravniki me bodo počasi odvadili od morfija in danes je moj prvi dan, zato sem tako zelo vesela. Počutim se tako dobro, saj se veselim, da ne bom več odvisna od tablet. Zadnjih 14 let sem bila v nevzdržnih bolečinah. Zdaj, ko se ne spopadam več z bolečinami, se počutim neverjetno. O tem sem sanjala.''

Arianna, katere sestri se nista rodili s tem stanjem, lahko zdaj normalno stoji in udobno sedi. Že sedenje je bilo včasih za njo nevzdržno. Čeprav je še v začetni fazi zdravljenja, ji, kot kaže, terapija pomaga in je naredila veliko spremembo. Njena mati Cheryl je dodaja: ''Ne upam se še veseliti. A ne morem si pomagati, da ne bi okoli hodila z velikim nasmehom na obrazu. Neverjetno je, res je neverjetno.''

Čeprav se je Arianna rodila s Klippel-Trenaunay sindromom, ji stanje ni povzročalo hujših težav do 14. leta starosti. Takrat pa je morala prvič v bolnišnico in vse od takrat jo je redno obiskovala: ''V bolnišnici sem bila 15 do 20-krat na leto, zaradi ekstremnega celulitisa ali sepse. V bolnišnici sem bila mesec dni, da so me malo popravili, nato sem bila doma morda teden, dva, nato pa sem bila znova hospitalizirana za mesec dni. Res je bilo težko.''

A kot kaže, se zdaj stvari spreminjajo na bolje in vso srečo pri zdravljenju ji želimo tudi mi.