Moški si morate sami čim prej začeti pregledovati moda. Zdravljenje je uspešnejše, če bolezen odkrijemo čim bolj zgodaj. Vsak moški, ki zboli za rakom na modih, se mora v začetni fazi bolezni po svoje spopasti s čustvi in težavami, ki mu jih povzroča že postavljena diagnoza. Strah, negotovost in tesnoba so normalni pojavi, ki se izražajo ob takšnih okoliščinah. Pogovarjali smo se s 27-letnikom, ki so mu pri starosti 16 let prvič diagnosticirali raka na modih. Kako se je spopadel z zdravljenjem, si lahko preberete v spodnjem pogovoru. 

Rak mod je najpogostejši rak pri mladih moških. Koliko ste bili stari, ko so vam postavili diagnozo?

Ko so mi prvič odkrili raka na desnem modu, sem bil star 16 let. Ko se mi je diagnoza ponovila še na drugem modu, pa sem bil star 26 let.

Kakšni so bili bolezenski znaki, kako ste vedeli, da nekaj ni v redu, in kdaj ste se odpravili k zdravniku?

Ko sem bil star 16 let, se mi je začela pojavljati bolečina v desnem modu. Ker so bolečine v modih kar pogoste, na to nisem bil pretirano pozoren. Na srečo se je bolečina stopnjevala do te mere, da sem obiskal zdravnika. Je pa res, da je preteklo kar nekaj mesecev, preden sem šel do zdravnika. Sicer pa nisem nikoli začutil tumorja, tudi ko so mi postavili diagnozo, tako da je verjetno treba res pogosto spremljati in tipati moda, da opaziš oziroma začutiš kakršne koli spremembe.

Na kakšen način sta potekala pregled in postavitev diagnoze?

Ko sem obiskal osebno zdravnico, me je hitro napotila na ultrazvok v UKC, kjer so takoj ugotovili, da gre za tumor, saj je bil že precej velik. Naslednje jutro sem se odpravil v bolnišnico, kjer so me že popoldan operirali, tako de je vse skupaj potekalo res hitro.

Drugače pa je bilo na levem modu. Po prvi operaciji so me redno spremljali, da se zadeva ne bi prenesla na druge dele telesa. Na začetku imaš preglede na nekaj mesecev, kasneje enkrat na leto. Ko so na enem izmed ultrazvočnih pregledov opazili neko nepravilnost na levem modu, se niso mogli odločiti, ali gre za tumor ali ne. Začeli so me spremljati na en mesec, določeni zdravniki bi me takoj operirali, spet drugi ne, tako da je preteklo kar sedem mesecev, preden so me poslali na operacijo. Vse skupaj je bilo precej stresno, saj ne veš točno, kaj se dogaja s teboj. 

Je bil rak na modu omejen le na eno modo ali se je morda razširil v druge dele telesa?

Čez deset let se je rak pojavil še na drugem modu in upajmo, da bo pri tem tudi ostalo in da se ne pojavi še kje drugje. 

Kakšni so bili občutki, ko ste slišali, da gre za raka? Kako ste se počutili in o čem ste razmišljali?

Sprva je bilo zelo stresno, najbolj me je vedno mučila misel, da imam raka pri tako mladih letih. Spraševal sem se, kaj bo 30 let kasneje. Res pa je, da ko sem zaključil zdravljenja, sem zadevo vedno hitro odmislil in živel, kot da se mi ni nič zgodilo. Na vse skupaj vedno želim gledati pozitivno, zdaj imam redne kontrole na pol leta, tako da mislim, da če se mi kar koli pojavi, mi lahko to odkrijejo hitreje kot pri kakšnem drugem človeku.

Operativno so vam odstranili tumorsko spremenjeno modo. Kako ste se soočili s tem?

Ko so mi odstranili prvo modo in mi vstavili protezo, je bil sprva nekoliko čuden občutek, vendar se hitro navadiš. Največja razlika je predvsem na otip. Vizualno pa se skoraj ne opazi razlike kot pred operacijo.

Drugače je bilo, ko so mi odstranili še drugo modo. V tem primeru so se pojavile nove težave. Treba je bilo začeti jemati hormone, ki jih telo ne proizvaja več – testosteron, pojavilo se je vprašanje plodnosti itd. Vendar sem ponovno na vse skupaj začel gledati kar se da pozitivno. Pomislil sem, da ne bom imel več težav pri športu in udarcih, da je to najboljša kontracepcija za dekleta … Na koncu sem našel več plusov kot minusov, tako da sem se z zadevo hitro sprijaznil brez težav in normalno živel naprej, ne da bi o tem sploh preveč razmišljal. Tudi dekleta vsa sprejemajo brez težav in predsodkov, kar me je na začetku sicer najbolj skrbelo. Vizualno pa, kot sem že dejal, ni skoraj nobene razlike, tako da nekdo, ki ne ve da imaš umetne proteze, res težko kar koli opazi.

Ste se soočali s kakšnimi neželenimi učinki zdravljenja? Če da, kateri so to bili?

Operacija moda ni težka operacija in po njej hitro okrevaš. Po dveh dneh so me iz bolnišnice že poslali domov in po enem tednu že kar dobro okrevaš. Mislim, da bi jo lahko primerjal z operacijo slepiča. Po prvi operaciji, sem nato prejemal še preventivno kemoterapijo. Tam je zadeva nekoliko težja. Pojavi se veliko slabosti, utrujenosti, imunski sistem se izredno poslabša. Zaradi nizkega imunskega sistema se moraš zadrževati doma, kar je bilo pri 16 letih težko – ostati doma pol leta, brez družbe. Ko so mi odstranili drugo modo, se za kemoterapijo nisem odločil, saj je bil tumor še izredno majhen, tako da je bila možnost, da se razširi naprej (po besedah zdravnikov), izredno majhna.

Ste se pred posegom odločili za hranjenje semena v kateri od semenskih bank?

Da, ko so mi odstranili prvo modo, sem odšel na semensko banko, kjer sem shranil semena.  Zaradi preventive, saj imaš toliko večjo možnost neplodnosti pri kakšni poškodbi ali podobno. Pred drugo operacijo sem šel ponovno v banko, kjer sem se želel še enkrat prepričati, da so semena na varnem.

Ali imate kakšen nasvet za ostale – kako pomembno se vam zdi preventivno pregledovanje mod?

Vsem ostalim svetujem, da čim bolj pogosto pregledujejo svoja moda in da takoj, ko opazijo kakršne koli nepravilnosti, odidejo k osebnemu zdravniku. Veliko primerov sem slišal, ko jih je bilo sram oditi na pregled mod. Pregled poteka normalno kot za kakšen drug organ in naj vas ne bo sram. Raka je treba odkriti pravočasno, saj se lahko izredno hitro širi naprej. Tudi če dobite diagnozo raka na modih, se s tem normalno spopadite, ni konec sveta. Tudi družba to normalno sprejme in naj vas ne bo sram govoriti o tem. Na vse skupaj je treba gledati kar se da pozitivno in živeti naprej popolnoma normalno življenje.