Dvajset let življenja s sladkorno boleznijo tipa 1

Ta mesec, posvečen ozaveščanju o diabetesu, zaznamuje dve desetletji njegovega življenja s to kronično boleznijo. Za razliko od tipa 2, kjer se bolezen razvije postopoma, je T1D avtoimunsko stanje, ki preprečuje telesu proizvajanje inzulina. Jonas je sprva čutil velik strah in zmedo, saj ni vedel, kaj ga čaka. Kljub temu se je hitro naučil obvladovati bolezen in se nemudoma vrnil k svoji obetavni karieri, kar mu je omogočalo nadaljnje napredovanje. Zgodnja diagnoza in odločitev, da ostane aktiven, sta oblikovali njegovo identiteto, hkrati pa je postal borec za ozaveščanje o bolezni.

Nick Jonas, ki ga javnost pozna kot člana Jonas Brothers, igralca in televizijskega zvezdnika, je pred dvajsetimi leti, v starosti trinajst let, prejel diagnozo sladkorne bolezni tipa 1. Ta mesec, posvečen ozaveščanju o diabetesu, zaznamuje dve desetletji njegovega življenja s to kronično boleznijo. Za razliko od tipa 2, kjer se bolezen razvije postopoma, je T1D avtoimunsko stanje, ki preprečuje telesu proizvajanje inzulina. Jonas je sprva čutil velik strah in zmedo, saj ni vedel, kaj ga čaka. Kljub temu se je hitro naučil obvladovati bolezen in se nemudoma vrnil k svoji obetavni karieri, kar mu je omogočalo nadaljnje napredovanje. Zgodnja diagnoza in odločitev, da ostane aktiven, sta oblikovali njegovo identiteto, hkrati pa je postal borec za ozaveščanje o bolezni.

Z leti se je Nick naučil, da je upravljanje sladkorne bolezni proces, ki se razvija. Opaža, da določena hrana vpliva na njegov krvni sladkor drugače, ko se stara, zato mora biti bolj pozoren na vnos ogljikovih hidratov. Pravi, da "ni univerzalnega načina za obvladovanje tipa 1." Ključna je njegova povezanost z zdravnikom in uporaba sodobnega neprekinjenega merilnika glukoze Dexcom G7. Ta naprava spremlja raven glukoze v realnem času, ga opozori na padce ali porasti, beleži trende in celo deli podatke z družino in prijatelji prek aplikacije. To se je izkazalo za neprecenljivo, še posebej ko je nenehno na poti s svojo skupino. Takšen pristop mu omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, kar je bistvenega pomena za ohranjanje optimalnega zdravja in energije med zahtevnimi nastopi in potovanji.

Poleg biofizičnih izzivov je kritičnega pomena tudi psihosocialni aspekt življenja s sladkorno boleznijo tipa 1. Fenomen, znan kot diabetes distress, opisuje stalno psihološko breme, ki ga povzroča nenehno uravnavanje krvnega sladkorja. Raziskave dosledno kažejo višjo prevalenco depresije in anksioznosti med posamezniki s T1D. Jonasovo osebno razmišljanje potrjuje to korelacijo, saj je v preteklosti povezoval epizode tesnobe in pritiska z visokimi ali nizkimi ravnmi glukoze v krvi. Njegovo priporočilo se zato razširja izven zgolj materialne pomoči; spodbuja celovito čustveno podporo in razumevanje za osebe, ki živijo s to kronično boleznijo.

Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 se soočajo z višjim tveganjem za dolgoročne zaplete, kot so težave z očmi, poškodbami živcev in boleznimi ledvic. Ta dejstva so vedno vodila Nicka Jonasa k doslednemu upravljanju bolezni. Danes pa je njegova motivacija še večja zaradi njegove triletne hčerke. "Vsak trenutek, vsaka minuta postane dragocenejša, ko jih gledate skozi lečo starševstva in želite biti čim več časa s svojim otrokom," pravi Jonas. Ta nova perspektiva ga je spodbudila k majhnim, a pomembnim spremembam za izboljšanje vsakdanjega zdravja, kot so jemanje vitaminov ali večja ozaveščenost o prehrani. Kljub temu ne teži k drastičnim spremembam, ampak raje sledi načelu, da vsak dan da vse od sebe in zmanjša nepotreben pritisk.

Ker se je zavedal pomanjkanja vzornikov, ki bi kazali uspešno življenje z diabetesom, se je Nick hitro zavzel za ozaveščanje javnosti. Dve leti po diagnozi je svoje stanje razkril svetu, leta 2015 pa je soustanovil neprofitno organizacijo Beyond Type 1, ki se posveča izboljšanju življenja oseb z diabetesom. Spomnil se je, kako je bil sprva preveč kritičen do sebe zaradi nihanj glukoze, misleč, da je vse breme na njegovih ramenih. Sčasoma pa se je naučil zanašati tudi na druge, biti transparenten glede svojega počutja in iskati pomoč, ko jo potrebuje. S tem je postal pomemben glas v skupnosti, ki se spopada z diabetesom, saj kaže, da s pravilnim pristopom in podporo polno življenje ni le mogoče, ampak tudi resničnost.

Vir: health