V bolnišnici se je njeno stanje še naprej poslabševalo. ''Sprejel me je otorinolaringolog, ki je dejal, da je moje stanje videti kot peritonsilarni absces v vratu in da bom potrebovala drenažo gnoja,'' je Stacey Raymond povedala za britanski Mail Online. Peritonsilarni absces je bakterijska infekcija, ki je običajno posledica nezdravljene angine. Stacey so dali infuzijo, prejela je antibiotike in protibolečinske tablete, a še vedno ni okrevala. ''Do ponedeljka 1. aprila, je bilo še huje, rdečica, ki se je najprej pojavila na mojem vratu, pa se je pričela širiti v levo ramo. Opravili so mi CT preiskavo, saj so mislili, da se je gnoj preselil navzdol proti roki, odkrili pa so tudi, da imam vodo v enem pljučnem krilu.''

Takrat so izključili možnost, da gre za peritnislarni absces in spremenili diagnozo v parafaringealni absces, ki se pojavi globlje v vratu med mišicamu. Stanje je lahko usodno, zato so Stacey takoj premestili v drugo bolnišnico, kjer je prestala prvo operacijo. ''Takrat je bila bolečina že tako neznosna, da sem preprosto želela samo, da se preneha. Rdeča lisa na mojem ramenu se je širila. Ko so z operacijo odstranili gnoj, sem se naslednje jutro počutila veliko bolje. Bolečina se je zmanjšala in znova sem se počutila normalno. Mislili smo, da je konec zapetov.'' A ponoči v bolnišnici je znova hudo zbolela.

Zdravniki so dejali, da infekcije še niso zaustavili in da bo potrebovala še eno operacijo. ''Bakterija je postala nekrotizirajoča in je hitro uničevala moje tkivo in mišice. Znova so me uspavali, intubirali in prestala sem dodatno operacijo.'' Druga operacija je trajala štiri ure, saj so ji odstranjevali gnoj iz prvotnega področja okužbe in iz drugih predelov, vključno z področjem okoli ključnice in navzdol po prsih. Operacija je trajala dolgo, saj je na tem področju veliko živcev, ki bi lahko ob poškodbi vplivali na njen izraz na obrazu, denimo, da se ne bi mogla več smejati.

Čeprav so kirurgi uspeli odstraniti poškodovane mišice in tkivo, se je infekcija pričela kasneje širiti še proti srcu. Zdravniki so ji povedali, da je njena možnost za preživetje, če bakterija pride do srca, skoraj nič odstotkov.

''Tako antibiotiki kot operacija niso bili uspešni pri preprečevanju, da se bakterija ne bi premikala proti srcu, zato je bila smrt zelo verjetna. Prestala sem še eno operacijo in moja družina je zunaj čakala, da bi izvedeli ali jo bom preživela.''

K sreči so zaustavili pohod bakterije proti srcu, a skupaj je imela kar 10 operacij. ''Vsake 24 ur so me morali odpreti in preveriti, ali je vse pod nadzorom. Pri vsaki operaciji so znova in znova oprali področje in odstranili gnoj.''

Po 16 dneh so jo iz intenzivne nege preselili na drug oddelek, kjer je imela 32 dni odprto rano na vratu, ki so jo ves čas nadzorovali, saj so se bali, da ne bi infekcija znova izbruhnila.  

Kasneje je prestala še presaditev kože, kjer so ji odstranili kožo iz desnega stegna in nadomestili kožo na vratu, ki jo je prizadela infekcija. ''Na novo sem se morala naučiti, kako znova dvigniti glavo, saj so mi odstranili kožo in mišice, ki držijo glavo pokonci. Dolgo časa sem ležala le na hrbtu in sem potrebovala pomoč, da sem lahko dvignila glavo in se usedla.''

Stacey se še danes spopada s težavami pri gibanju vratu in glave, saj ima nenehno občutek, da ima otrdel vrat. A na brazgotine na vratu se je že navadila. ''Vse vidim v pozitivni luči, pa čeprav se sliši noro. A ta travmatična izkušnja je najboljša stvar, ki se mi je zgodila, saj sem zaradi nje postala boljša oseba. Odkrila sem, kako močna sem. Pokazala mi je, kako ljubljena sem in koliko ljubezni imam okoli sebe. Ne ignorirajte svojih simptomov, ampak poslušajte svoje telo. Želim se zahvaliti vsem zdravnikom, ki so mi rešili življenje. Kar počnejo, je neverjetno. Brez njih me danes ne bi bilo tukaj.''