Življenjske zgodbe

Skoraj vsi v njegovi družini so zboleli za demenco, on pravi 'jaz ne bom'

N.R.A.

05. 01. 2026 03.48

Henry Furniss prihaja iz družine, v kateri je demenca prizadela že tri generacije, zato dobro ve, kako kruta je lahko ta bolezen. Ko je opazoval očeta, dedka in prastrica, je začel razmišljati, koliko lahko na tveganje vpliva življenjski slog in ali je mogoče družinski vzorec sploh presekati.

Ko demenca 'prehodi' več generacij iste družine

V družini Henryja Furnissa je demenca pustila globoko sled. Kot opisuje Daily Mail, ima Henry kar tri bližnje sorodnike z isto boleznijo: oče Valentine, dedek John in dedkov brat so vsi razvili demenco v starejših letih. Oče, 87-letni upokojeni londonski bankir, danes ne prepozna več niti lastnega sina, težko sestavlja stavke in potrebuje celodnevno pomoč pri osnovnih opravilih. Henry priznava, da bi bilo zelo lahko verjeti, da je 'tako pač zapisano v genih' in da ga ista usoda čaka tudi njega. A namesto vdanosti se je odločil za nasprotno pot: aktivno želi zmanjšati svoje tveganje in presekati družinski vzorec.

Demenca ni nujno 'usoda starosti'

V prispevku, ki ga povzema Daily Mail, je poudarjeno, da skoraj polovico primerov demence po svetu povezujejo z dejavniki, na katere lahko vplivamo, tako na ravni posameznika kot družbe. Mednje sodijo:

- sladkorna bolezen tipa 2,

- visok krvni tlak,

- povišan holesterol,

- prekomerna telesna teža in premalo gibanja,

- socialna izolacija,

- pretirano pitje alkohola,

- kajenje,

- motnje spanja,

- slaba ustna higiena.

Demenca prizadene skoraj milijon ljudi v Združenem kraljestvu in je tam, kot piše Daily Mail, celo vodilni vzrok smrti. Prav zato je razumevanje preventivnih ukrepov toliko pomembnejše.

'Srednja leta so čas, ko si pišemo zadnja poglavja'

Henry v intervjuju razmišlja, da se je njegov oče v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja preprosto rodil v čas, ko o vplivu življenjskega sloga na možgane nihče ni govoril. Danes pa, kot poudarja članek, vemo, da so prav srednja leta obdobje, ko z navadami 'zapečatimo' velik del svoje pozne starosti, na bolje ali na slabše.

Henry opisuje, da je bil njegov oče navzven videti kar zdrav: ni bil pretežak, igral je tenis nekajkrat na teden. A sam ga imenuje 'sedentarni atlet', človek, ki se malo giba v prostem času, večino delovnega tedna pa presedi.

Poleg tega je imel oče tipičen vzorec pitja: jutranja kava, ob kosilu pivo ali vino, zvečer gin-tonik in spet vino. Po besedah Henryja in kot piše Daily Mail, danes vemo, da za možgane ni količine alkohola, ki bi bila res 'dobra' ali zaščitna. Henry razmišlja, da je oče z nekoliko slabšim življenjskim slogom demenco morda razvil že v 60. letih, z bolj zdravim pa bi jo lahko odložil v 90. leta, ko bi statistično gledano verjetno umrl zaradi nečesa drugega.

Kako Henry skuša 'preseči' družinsko zgodbo

Henry je danes vrhunski amaterski kolesar, ki trenira 10 do 15 ur na teden. Kot opisuje Daily Mail, vodi tudi podjetje za izdelavo koles in je fizično izjemno aktiven, daleč od 'sedentarnega' načina življenja, ki ga je imel njegov oče. Daily Mail še piše, da se je Henry zavestno odpovedal močno predelani hrani in hrani z veliko sladkorja. Večino obrokov skuha iz osnovnih, nepredelanih sestavin, kar vidi kot eno ključnih sprememb za dolgoročno zdravje možganov in telesa.

Med prioritetami, ki jih omenja v pogovoru, je tudi spanje: izogiba se zaslonom v večernih urah, večerjo prestavi na zgodnejši čas in se trudi, da so obroki znotraj približno 12-urnega okna. Tako podpira naravni cirkadiani ritem, ki je pomemben tudi za možgane.

Henry alkohol uživa redko, pri ustni higieni pa je, kot piše Daily Mail, 'obseden" s čiščenjem zob in nitkanjem. Redno spremlja holesterol, krvni sladkor in krvni tlak ter skuša dejavno preprečevati stanje, ki bi povečalo tveganje za demenco ali srčno-žilne bolezni. Zanimivo je, da so njegove spremembe vplivale tudi na brata, ki je zaradi Henryjevega zgleda popolnoma spremenil svoje navade.

Družba te lahko vleče v napačno smer, a odločitev je osebna

Henry v članku zelo prizemljeno priznava, da spremembe niso lahke. Družba nas, kot slikovito pravi za Daily Mail, "usmerja k močno predelani hrani in večernemu binganju serij na kavču", kar pa je dolgoročno slaba kombinacija za možgane in telo. Ob tem dodaja, da pozna prijatelje, ki so pri njegovih letih že doživeli drugi srčni infarkt, kar ga še dodatno motivira, da se sam premakne v drugo smer.

Kaj pravijo strokovnjaki za demenco?

Dr. Richard Oakley iz Alzheimer's Society za Daily Mail poudarja, da demenca ni neizogiben del staranja in da velik del tveganja predstavljajo dejavniki, ki jih lahko spremenimo ali ublažimo. Po njegovih besedah lahko z opustitvijo kajenja, več gibanja, uravnoteženo prehrano in zmernostjo (ali odpovedjo) pri alkoholu tveganje pomembno zmanjšamo. Hkrati pa poudarja, da smo šele na začetku razumevanja vseh mehanizmov, zato je vlaganje v raziskave in ozaveščanje ključno.

Ko preventiva postane osebna: zakaj se splača začeti zdaj

Henry v intervjuju zelo jasno pove, da se za spremembe ne odloča le zaradi sebe, ampak tudi zaradi svoje žene in dveh najstniških hčera. Ne želi, da bi šli skozi isto čustveno in finančno izčrpavajočo izkušnjo, kot jo zdaj doživljajo z očetom. Če lahko z nekaj spremembami življenjskega sloga pridobi leta ali desetletja kakovostnega življenja brez demence, se mu to zdi vredno vsakega napora. Sporočilo, kot ga povzema Daily Mail, je preprosto: genetike ne moremo izbrati, lahko pa izberemo, kako bomo živeli z njo.