Kate Komleva se je vračala domov z zabave, a ni niti slutila, da je megla, v katero je stopila, posledica eksplodirane cevi, iz katere je prihajala vrela para. Ko je stopila skozi njo, je nenadno začutila grozljivo bolečino in začela kričati.

''Mislila sem, da umiram in pomislila sem, da nisem imela priložnosti posloviti se od svoje družine. Vrela voda je že opekla moje noge, ko sem videla moškega na drugi strani in se pričela hitro premikati proti njemu.'' V tem času so že poklicali reševalno vozilo, a megla je bila tako gosta, da je niso mogli doseči. ''K sreči so se moji prijatelji usedli v avto in se pripeljali do mene ter me rešili.''

Ko je Kate prišla v bolnišnico, se je šele videlo, kako hude opekline je utrpela. Njeno telo je bilo v 30 odstotkih prekrito z opeklinami, v naslednjih dveh letih pa je prestala kar 20 operacij, s katerimi so ji odstranili odmrlo kožo na nogah in presadili novo kožo. Izgubila je tudi osem prstov na nogah.

''Sprva sem preživela 57 dni v bolnišnici in prestala dve operaciji, s katerima so mi odstranili mrtve kožne celice na dveh prstih. Nisem se zavedala, da me kasneje čaka še 18 takšnih operacij.'' Po osmih tednih v bolnišnici je lahko odšla v domov. ''Še vedno nisem videla svojih novih nog, saj so bile povite. Bala sem se pogledati, kaj je pod povoji. Povabila sem nekaj svojih prijateljev k sebi domov in kupili smo šampanjec. Nato pa odštevali, preden smo razkrili moje noge. Zdelo se je, kot da smo nekaj praznovali.''

Kmalu so ji zdravniki povedali, da so poškodbe prehude in da ji bodo morali odstraniti štiri prste na nogah. ''Leto dni kasneje sem prosila zdravnike v Nemčiji, da mi odstranijo še preostale štiri poškodovane prste, saj sem bila v hudih bolečinah.''

Naslednji dve leti je preživela pri številnih specialistih v bolnišnicah v Moskvi, Nemčiji in Izraelu, kjer so ji presajali kožo in mišice. Ne glede na to, kaj vse je preživela, danes pravi, da je bolj srečna kot kdaj koli prej. ''Pred nesrečo nisem imela nikakršnih ambicij, sedaj pa sem veliko bolj srečna in odločena, da živim polno življenje. Napisala sem knjigo, veliko sem prepotovala in pričela sodelovati s podjetjem, ki prodaja športne copate. Če bi me kdo vprašal, ali bi zavrtela čas nazaj in preprečila nesrečo, bi rekla ne, saj sem sedaj veliko bolj srečna. Takrat sem spoznala, da je življenje dar. Sedaj mi je vseeno, kako so videti moje noge, vse dokler nisem v bolečinah. Če nimam bolečin, sem popolna. Rada imam svoje brazgotine, saj me opominjajo, kakšno srečo imam, da sem živa.''