Ko je Laure Seguy sprva opazila rdečo pikico na nosu, si ni mislila, da gre za kaj resnega. A v naslednjih nekaj mesecih, je znamenje večkrat zakrvavelo in se znova zacelilo. To se je večkrat ponovilo in Laure je postala zaskrbljena, zato je obiskala osebnega zdravnika. Sčasoma jo je ta napotil dermatologu, ki ji je diagnosticiral bazalno celični karcinom, počasi rastoči kožni rak. Da bi ji odstranili rakave celice, so ji morali odrezati del konice nosu, zaradi česar je morala Laure, učiteljica joge, trikrat na operacijo, saj so ji kasneje morali še opraviti rekonstrukcijski poseg, s katerim so ji presadili kožo iz čela in ji znova zapolnili luknjo v nosu.

Kot pravi, jo je to izučilo. Čeprav je bila nekoč odvisna od sončenja, se danes izogiba direktni sončni svetlobi. ''Ko sem bila mlada nisem nikoli uporabljala sončne kreme. Všeč mi je bila moja porjavela polt. A sedaj sem tako previdna. Ves čas nosim zaščitni faktor 50 in pokrivalo. Sedaj šele razumem, kako nevarno je lahko sonce in tega ne želim nikoli več doživeti.''

Laure živi na južnem delu Francije, kjer je veliko sončnih dni. Čeprav nima svetle občutljive kože, je zbolela za kožnim rakom. ''Nimam pegic in imam precej temno polt, zato me v resnici ni nikoli zelo opeklo. Samo včasih na začetku poletja.''

Ko je lansko leto opazila 5 milimetrsko znamenje na nosu, je sprva mislila, da se je le opraskala. Niti pomislila ni, da bi lahko šlo za kožnega raka. Tudi njen osebni zdravnik je sprva mislil, da gre za bakterijsko okužbo in ji je predpisal antibakterijsko kremo. A ko ta ni pomagala, jo je napotil k dermatologu. ''Ko sem poklicala dermatologa, so mi rekli, da lahko pridem na vrsto šele več kot pol leta kasneje, februarja. Nato so me vprašali, kaj je narobe in dejala sem, da imam znamenje na nosu, ki vsake toliko časa krvavi. Takrat je nastala tišina na drugi strani telefonske linije in rekli so mi, da bom prišla na pregled v 15 dneh. Takrat sem vedela, da gre za nekaj resnega.''

Biopsija znamenja je pokazala, da gre za bazalnocelični karcinom, ki velja za najpogostejšo vrsto kožnega raka, a je veliko manj nevarna kot melanom. Zato je čakala do maja 2019, da si ji opravili prvo operacijo. Med tem je opravljala tečaj za učiteljico joge. Ko je šla maja na operacijo, so ji morali odstraniti 11 milimetrov premera nosu, da so odstranili tako rakave kot zdrave celice in se prepričali, da karcinoma ni več. Teden dni kasneje, so znova analizirali celice in ji potrdili, da nima več raka. Nato so ji v dveurni operaciji presadili kožo z drugega dela telesa. Ko se je prebudila iz anastezije, je bila šokirana, ko je videla svoj novi obraz, saj je bil, kot pravi bizaren.

Naslednjih nekaj tednov ni zapustila hiše, saj se je sramovala svojega videza. Nato je prestala še eno operacijo, kjer so ji še enkrat preoblikovali nos. Kot pravi, ne bo nikoli pozabila, kako je prvič zapustila svoj dom po operaciji. ''Bilo me je tako strah, saj je bilo prvič, ko se bom soočila s tem, kaj bodo ljudje mislili, ko me bodo zagledali na cesti. Neznanci so prihajali do mene in me spraševali, če sem bila udeležena v grozni nesreči, ker je bil moj obraz še tako otečen. Videti sem bila, kot da bi me pretepli v boksarskem ringu.'' K sreči je kasneje oteklina pošla in njen videz je danes veliko boljši. ''Moj novi nos je vsekakor bolj okrogel kot prejšnji nos in konica nosu ima drugačno strukturo in barvo. Imam tudi brazgotino na čelu, ker so mi od tam presadili kožo. Novi nos ni kot moj prejšnji nos, ki je bil bolj suh in raven, a je vseeno veliko boljši kot po prvi operaciji. Moja izkušnja je popolnoma spremenila moj odnos do sončenja.''

Spremenila je tudi njen pogled na življenje in sedaj si želi preživeti več časa s svojim možem in hčerko. ''Spoznala sem, da je življenje kratko in nepredvidljivo. Ker sem joga učiteljica, večinoma delam zvečer, kar pomeni, da nisem veliko z družino. Sedaj želim spremeniti svojo pot in najti delo, da bom lahko več časa preživljala s svojimi najdražjimi, saj je v resnici pomembno samo to.''