Mlada študentka Sophia Chen se je z luskavico spopadla prvič, ko je bila stara 16 let. Takrat se je pojavila na njenih prsih in mislila je, da gre le za izpuščaj ali pik insekta, ki bo izginil. A nekaj mesecev kasneje se je luskavica razširila na njen obraz, kar je močno načelo njeno samozavest. ''Nikoli nisem imela mozoljev. Vedno sem imela popolno kožo, sedaj pa sem jo morala prikrivati z debelimi plastmi ličil. Jokala sem skoraj vsak dan, kar je lomilo srce moje matere,'' je povedala za mediadrumworld.com. Bolezen se je razširila po skoraj vsem telesu in nekatere dni ni želela več v šolo.

Obiskala je pet dermatologov, ki so ji vsi diagnosticirali luskavico, a so ji priporočili različne rešitve. Nekateri so ji priporočili, naj prične uporabljati solarij, da bi pozdravila kožo, drugi so svetovali kemoterapijo. ''Poskusila sem že vse, uporabljala sem steroidne kreme, ki mi jih je predpisal eden od zdravnikov. Bilo je naporno, saj sem jo morala nanašati po vsem telesu. Ne samo, da je bilo naporno, na koncu ni nič pomagalo. Obiskala sem pet dermatologov in prav vsi so mi rekli, da ni zdravila za mojo bolezen. Da mi lahko le blažijo simptome s solarijem, ki ima resne stranske učinke. Proproočili so mi celo vrsto kemoterapije, kar se je slišalo izjemno grozljivo, a sem želela poskusiti, saj sem bila popolnoma obupana.'' Tudi kemoterapija ni delovala, zato je bila Sophia že zelo zaskrbljena. Bila je izgubljena in ni vedela več, na koga naj se obrne.

Vsako jutro se je zbudila ob šestih zjutraj, da si je prikrila luskavico z debelimi plastmi pudra. Tudi na vroče dni je nosila dolge rokave, da koža ne bi bila vidna. Leta 2015 je Sophia obiskala zdravnika, ki ji je dejal, da je njeno stanje lahko posledica hrane, ki jo uživa. Takoj je iz svoje prehrane izločila mlečne izdelke, gluten, alkohol in kasneje postala veganka. Sophia je še danes veganka, a njena luskavica še vedno ni izginila. Prav zato je odkrila, da nima druge izbire, kot da sprejme svojo bolezen.

Ko se je vpisala na Univerzo Albany, je njena cimra opazila, koliko časa porabi za to, da prikriva svojo kožo in jo spodbudila k temu, naj sprejme svoj videz. ''Moja cimra mi je dejala, da ji je všeč moja koža, ker sem zaradi nje posebna. Dejala je, da sem videti kot gepard. V tistem času je postala popularna tudi Winnie Halow, manekenka z vitiligom in moja koža je bila podobna njeni. Nekateri ljudje so me spraševali, če imam vitiligo in rekli, da je to 'kul' in da je moja koža lepa. Eden od mojih prijateljev mi je rekel, da so mu všeč moje poslikave po koži, drugi, da so moje lise seksi. Sedaj imam rada svojo kožo. Seveda me moti, ker je srbeča, a ko me ne srbi, ko imam rada. Še posebej, ko se prične zdraviti in spremeni mojo potemnjeno kožo v belo - všeč mi je videz bele kože. Tudi drugim ljudem z luskavico želim pokazati, da jim ni treba skrivati svoje kože in da lahko sprejmejo samega sebe natanko takega kot so, ne glede na to, s čim se spopadajo. Vsak od nas je unikaten in to nas dela lepe. Ko sem bila mlajša, sem se vedno trudila, da bi ustrezala družbenim normam, a na koncu sem imela popolnoma uničeno samopodobo in bilo je naporno. Moje življenje je danes, ko sem sprejela svojo kožo, veliko bolj srečno.''