Zdravniku so njegovima staršema 25-letni Hanni in 27-letnemu Danielu Bownesu kar petkrat dejali, da bo dojenček George umrl. A borili so se za njegovo življenje, George pa je imel kot kaže prav tako močno voljo do življenja. Prejel je kar 20 transfuzij krvi, petkrat so zdravniki mislili, da so ga že izgubili in na njegovo smrt pripravili njuna starša.

A dojenček, ki je danes star devet mesecev, je čudežno okreval in trenutno je že doma s svojima staršema. Trenutno ima kisikovo masko, ki mu pomaga pri dihanju. Kmalu ga čaka sedma operacija srca in fizioterapija. Hanna je za britanski Daily Star Sunday povedala: ''Prepričana sem bila, da bo umrl, zato je pravi čudež, da je danes še vedno tu z nama.''

Spominja se, da se je že v 23 tednu nosečnosti spopadla z bolečinami v hrbtu in da je bila štiri dni pred rojstvom v procesu poroda. Ko je rodila, so malega Georga še preden so ga dali mami pestovati, hitro odpeljali na intenzivno nego in ga dali v inkubator, ki se ga mati spominja, da je bil podoben plastičnemu ovoju za sendvič.

Kmalu po tem, ko so ga dali v inkubator, je šel na operacijo. ''Nato so ga takoj odpeljali na operacijo. Nisva se ga mogla dotakniti, saj se je rodil z občutljivo kožo.'' George je naprej utrpel nekrotizirajoči enterokolitis, ki je ishemična in vnetna nekroza črevesa, ki prizadene predvsem novorojenčke. Gre za odmiranje dela črevesa, ki v primeru, da črevo poči, zahteva takojšnje kirurško zdravljenje. Smrtnost je zaradi nekrotizirajočega enterokolitisa med 20 in 30 odstotkov. Mnogi preživeli imajo dolgotrajne posledice, ki vključujejo sindrom kratkega črevesa in razvojni zaostanek.

Ko je George prestal operacijo, je zaradi posega utrpel otekanje jeter in skoraj izgubil 40 odstotkov svoje krvi. Nato se je okužil še s smrtno nevarnim meningitisom in sepso, ki sta bili posledici njegovega prezgodnjega rojstva. Takrat so zdravniki že obupali in Hanni in Danielu dejali, da ne morejo narediti nič več, da bi mu rešili življenje. Georga je v bolnišnici že obiskal duhovnik in mu dal njegov poslednji blagoslov. A kmalu po blagoslovu, so se življenjski znaki Georga pričeli izboljševati. Starša sta mu ravno takrat brala, saj sta mislila, da mu je ostalo samo še nekaj ur življenja, nato pa sta opazila, da se je njegov krvni pritisk nenadno pričel poviševati. Sčasoma je George okreval, osebje bolnišnice pa je povedalo staršema, da še niso videli česa takšnega, saj dojenčki s tako hudo infekcijo, kot jo je imel njun sin, običajno ne preživijo.