Christini Miner, ki je danes stara 46, so med dvojno mastektomijo maja 2020 odstranili obe dojki. Odločila se je, da se odpove rekonstruktivni operaciji in je zdaj ponosna ženska brez dojk.

''Nekega avgustovskega jutra leta 2019 sem končno naredilo tisto, česar sem se bala in nikoli naredila, ker sem imela strah, da bom kaj našla. Dvignila sem roko, da bi potipala levo dojko, ki je bila že več mesecev otekla in boleča. Ni mi bilo treba močno pritisniti, v svoji dlani sem že čutila bulo. Začela sem kričati, da bi priklicala moža. Tisto noč se spomnim, da sem kot klobčič ležala poleg njega, jokala in molila.''

 Christina je povedala, da je v bolnišnici zdravnica našla nešteto zatrdlin oz. bul. ''Ko me je poklical radiolog, sem v kopalnici padla na kolena. Vse, kar sem lahko slišala, je bil 'karcinom'. Rak. Imela sem raka.''

Duktalni karcinom in situ, če smo natančni. ''Moj zdravnik je pojasnil, da stopnja 3 pomeni, da rak hitro raste, stopnja 0 pa pomeni, da je še vedno lokaliziran v mojih kanalih. Operacija se je morala zgoditi kmalu.''

''Prsi so mi odstranili med dvojno mastektomijo 6. januarja 2020. Kirurg je v pripravah na rekonstrukcijsko operacijo vstavil dva ekspanderja (majhna balona fiziološke raztopine, ki raztegneta kožo za morebitni vsadek). Načrtovano je bilo, da se vrnem aprila po vsadke.''

To je bil prvotni načrt: ''Mastektomija, vsadki, tetovaže bradavic. Mislila sem, da bi mi to lahko vrnilo nekaj normale. Toda ko se je svet marca 2020 ustavil, ko je nastopila pandemija COVID-19, je vse ostalo na čakanju. Izkazalo se je, da je bil blagoslov v preobleki.'' 

''Sprva sem se res težko počutila kot ženska''

''Prsi so me poskušale ubiti, a so bile še vedno del moje identitete. Tako me je ustvaril Bog in to mi je bilo odvzeto. V preteklosti sem se borila z nizko samozavestjo in to se mi je zdelo kot ultimativni preizkus.''

 Ko je njeno telo začelo okrevati, se je začela zdraviti tudi mentalno in duhovno. ''Ni bilo velikega trenutka sprejemanja. Vzelo je veliko dela. Ampak morala sem biti v redu sama s seboj.''

Te dni živi brez raka. Sodeluje s trenerjem, dietetikom in trenerjem, da si vrača moč in ostaja zdrava. Pravi, da je druga oseba, ostajajo pa še vedno trenutki, ko se počuti nekoliko nenavadno. Pravi, da se ji to največkrat zgodi, ko kupuje oblačila, pri intimnosti z možem in v podobnih situacijah. 

''Nisem samo preživela, sem zmagovalka''

''Sčasoma sem se naučila ignorirati glas v svoji glavi, ki me je spraševal, kaj si ljudje mislijo o mojih ravnih prsih in brazgotinah. Potrebovala sem veliko izgub, da sem ugotovila, kako vzdržljiva, lepa in samozavestna sem v resnici.''

Za konec pa ima še pomembno sporočilo za vse, ki se spopadajo s podobnimi izzivi življenja:

''Za ženske, ki se spopadajo z rakom na dojki, vedite, da vas vaše prsi ne definirajo. Imate izbire in možnosti. Vaša pravica je, da zagovarjate sebe in da ste slišani. Ni vam treba iti nazaj v normalno stanje, ker po raku dojke ni normalnega stanja, hkrati pa je vse, kar doživljate, normalno. Ni vam treba imeti vsadkov, da bi se počutile lepo. Trenutno se počutim najmočnejšo, najlepšo in najbolj samozavestno, znotraj in zunaj, v svojem življenju. Nikoli se nisem fotografirala v športnih nedrčkih. Zdaj sem kraljica športnih nedrčkov na Instagramu in delim svojo zgodbo. Nikoli prej nisem pokazala fotografij svojih golih prsi. Vendar delim svoje brazgotine, ker so lepe in ker sporočajo pomembno sporočilo. Govorijo o odpornosti, življenju in svobodi. In želim, da govorijo v imenu tistih, ki tega ne morejo.''

Vir: womenshealthmag