Pri 30 letih umrla zaradi melanoma: kot najstnica je s prijateljicami tekmovala v zagorelosti

Chelsea Tantum iz okolice Manchestra v Angliji je začela uporabljati solarij pri 15 letih. Kot najstnica je bila del družbe, v kateri je bila zagorela polt zaželena, s prijateljicami pa so se celo primerjale, katera bo dosegla najlepšo porjavelost. Takrat se ni zavedala, kakšne posledice lahko ima ponavljajoča se izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju.

Po poročanju britanskega medija Need To Know so se njene zdravstvene težave razkrile šele mnogo let pozneje. Pri 28 letih so ji diagnosticirali melanom, ki je bil ob odkritju že napredoval. Bolezen se je razširila v bezgavke in druge dele telesa, zdravljenje pa je postalo dolgotrajen in izčrpavajoč boj.

Chelsea je tik pred svojim 30. rojstnim dnem izvedela, da je rak dosegel tudi možgane. Njeno stanje so opredelili kot četrto stopnjo bolezni, pri kateri se je melanom razširil daleč od prvotnega mesta nastanka.

Na svoji strani za zbiranje sredstev na platformi JustGiving je Chelsea odkrito opisala, kako močno jo je presenetila diagnoza. Pred tem je tudi sama menila, da je melanom zgolj kožni rak, ne da bi se zares zavedala, kako hitro se lahko razširi in ogrozi življenje.

Kljub težki bolezni ni želela ostati tiho. Svojo izkušnjo je delila z javnostjo, saj je upala, da bo njena zgodba druge spodbudila k previdnejšemu ravnanju in pravočasnemu pregledu sumljivih kožnih sprememb.

Chelsea se je zavzemala za večji nadzor nad uporabo solarijev, predvsem za dosledno preverjanje starosti obiskovalcev. Sama je namreč solarij začela uporabljati že pri 15 letih, ne da bi jo pri tem kdo zaprosil za osebni dokument.

V Angliji je uporaba komercialnih solarijev za mlajše od 18 let že prepovedana, vendar samo zakonska omejitev ne zagotavlja, da se pravila v praksi tudi spoštujejo. Britansko ministrstvo za zdravje in socialno varstvo je maja 2026 napovedalo posvetovanje o strožjih ukrepih, med katerimi so obvezno preverjanje starosti in večji nadzor nad ponudniki. Chelsea se je zavzemala prav za takšne spremembe.

Svojo zgodbo je povezala tudi z dobrodelnim zbiranjem sredstev za organizacijo Melanoma Focus, ki pomaga ljudem, prizadetim zaradi melanoma, ter ozavešča javnost o bolezni. Želela je, da bi njena izkušnja pomagala preprečiti podobne tragedije.

Melanom nastane iz melanocitov, celic, ki proizvajajo kožni pigment melanin. Čeprav je manj pogost kot nekatere druge oblike kožnega raka, je lahko zelo nevaren, zlasti kadar ga odkrijejo pozno in se že razširi v druge organe.

Po podatkih britanske organizacije Cancer Research UK je pretirana izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju eden glavnih dejavnikov tveganja za melanom. Sevanje sonca in solarijev lahko poškoduje dedni zapis kožnih celic, posledice poškodb pa se lahko kopičijo skozi leta.

Solariji zato niso varnejša alternativa sončenju. Njihovo sevanje lahko povzroči poškodbe kože tudi takrat, ko ni vidnih opeklin. Tveganje je še posebej pomembno pri ljudeh, ki začnejo solarij uporabljati v mladosti.

Melanom se lahko razvije iz obstoječega znamenja ali pa se pojavi kot nova sprememba na koži. Pomembno je, da smo pozorni na znamenja, ki spreminjajo videz, rastejo, spreminjajo barvo ali obliko, srbijo oziroma krvavijo.

Britanska javna zdravstvena služba NHS svetuje, da smo pozorni predvsem na naslednje spremembe:

- Asimetrija: obe polovici znamenja nista podobni.

- Nepravilni robovi: robovi so nazobčani, neenakomerni ali slabo omejeni.

- Spremembe barve: znamenje vsebuje več različnih odtenkov ali se njegova barva spreminja.

- Spreminjanje velikosti in oblike: znamenje raste ali se vidno spreminja.

- Nove težave: znamenje začne srbeti, krvaveti ali se spreminjati na druge nenavadne načine.

Vsaka sprememba še ne pomeni raka, vendar je ob sumljivih znakih pomemben pravočasen pregled pri zdravniku. Zgodnje odkrivanje lahko bistveno izboljša možnosti zdravljenja.

Najpomembnejši korak je omejevanje nepotrebne izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju. To pomeni, da se izogibamo solarijem, se ob močnem soncu zadržujemo v senci, nosimo zaščitna oblačila in uporabljamo zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Kremo je treba nanašati v zadostni količini in jo redno obnavljati, zlasti po plavanju ali močnem potenju.

Prav tako je pomembno, da kože ne povezujemo zgolj z estetskim videzom. Zagorelost je odziv kože na ultravijolično sevanje in ni dokaz, da je koža zdrava. Tudi če se nam zdi, da sonce ali solarij ne povzročata takojšnjih težav, se poškodbe lahko pokažejo šele čez leta.

Zgodba Chelsea Tantum opozarja, kako pomembno je, da tveganja jemljemo resno že v mladosti. Želja po zagoreli polti se lahko zdi nepomembna, vendar zdravja kože ne bi smeli postavljati na kocko zaradi videza. Njeno prizadevanje za strožji nadzor solarijev in boljše ozaveščanje ostaja pomemben opomin, da lahko pravočasna prepoznava sprememb in premišljena zaščita kože rešujeta življenja.

Viri: Need To Know, JustGiving, GOV.UK, Cancer Research UK, NHS