Ste vedeli, da se epilepsija lahko razvije po 40. letu?

Marsikdo verjame, da se epilepsija pokaže že v otroštvu, a dejstva kažejo drugače. Vse več ljudi prvi napad doživi po 40. ali celo 60. letu starosti. Za Emmo Leenders, 49-letno učiteljico, je bila diagnoza popoln šok, saj pred tem nikoli ni imela težav z zdravjem možganov. Pojav epilepsije v srednjih letih je pogosto povezan s preteklimi poškodbami glave, možgansko kapjo ali tumorji, čeprav v mnogih primerih jasen vzrok ostane neznan. "Mislila sem, da moraš biti rojen z epilepsijo. Nisem imela pojma, da se lahko pojavi sredi življenja," priznava Emma, ki je svojo izkušnjo delila za medije, da bi osveščala druge o tej možnosti.

Ko slišimo besedo napad, si večina predstavlja nekoga na tleh s krči, vendar so realni znaki pogosto precej manj dramatični. Emma je eno leto doživljala pogoste občutke 'odklopljenosti' in nenadne, močne trenutke déjà vu-ja, ki so trajali od 30 sekund do ene minute. Ti kratki epizodi so bili pravzaprav žariščni napadi, ki so opozarjali na nevrološke težave. Ti se lahko kažejo tudi kot nenavadno mlaskanje z ustnicami, žvečenje ali celo nenavadni vonji, ki jih ni v prostoru. Ker se ti simptomi zdijo nenevarni, bolniki pogosto odlašajo z obiskom zdravnika, kar pa je lahko nevarno, saj so ti dogodki lahko predhodnik večje nevrološke krize.

Pri odraslih je epilepsija pogosto sekundarna posledica nečesa drugega v možganih. Majhne možganske kapi, za katere bolnik morda niti ni vedel, lahko delujejo kot sprožilna točka za napade. Druge možnosti vključujejo demenco, zlorabo alkohola ali okužbe. Emma se je morala soočiti s težko realnostjo, ko je morala po diagnozi oddati vozniško dovoljenje. "Rada sem vozila, zato je bilo to zelo težko," pravi. Britanska pravila (DVLA), podobno kot naša, zahtevajo, da je oseba 12 mesecev brez napadov, preden se lahko ponovno usede za volan, kar je ključni varnostni ukrep za preprečevanje tragedij, kot so nenadne nesreče v prometu.

Emma je potrebovala čas, da je sprejela svojo bolezen. Najprej je bila v fazi zanikanja in je nameravala z zdravili prenehati takoj, ko se vrne domov z dopusta. Šele ko se je napad ponovil na vlaku, je dojela resnost situacije. Sprejetje diagnoze je ključno za varno življenje. Pridružila se je podporni skupini, kjer so ji pomagali ljudje z enakimi težavami. "Le ljudje z epilepsijo lahko zares razumejo, kako se počutiš," pojasnjuje Emma. Zdaj se počuti bolj optimistično, saj ve, da so napadi pod nadzorom, in se počasi vrača k svojemu staremu življenju, čeprav z nekaterimi prilagoditvami.

Vir: Daily Mail