Audrey Schoeman, ki že dve leti živi v Španiji in tam poučuje angleški jezik, se je 3. novembra skupaj z možem odpravila na planinarjenje po španskem gorovju, blizu Girone in tam zaradi podhladitve doživela zastoj srca. Njeno srce je prenehalo biti, nehala je dihati in tudi ostalih življenjskih znakov ni kazala kar cele štiri ure, kolikor je trajalo, da so jo prepeljali do bolnišnice. Tam so jo zdravniki s pomočjo ECMO aparata priklopili na zunajtelesni krvni obtok in s tem zagotovili preskrbo organov s krvjo in kisikom. Na ta način so hkrati preprečili hujšo okvaro možganov in omogočili njeno preživetje. Gre za napravo, ki oponaša funkcije telesa. Nekaj ur kasneje, ko se je telesna temperatura dvignila na 30 stopinj Celzija, so se odločili zagnati tudi njeno srce s pomočjo defibrilatorja. Njeno reševanje ne le, da je bilo uspešno, temveč tudi ni pustilo nobenih zdravstvenih posledic in poškodb na njenih organih ali možganih.

Naslednja dva dni je bila Audrey v umetni komi. Priključili so jo tudi na transfuzijo krvi. Tri dni zatem se je zbudila in bila sposobna komunikacije. Njen zdravnik, dr. Eduard Argudo, ki je vodil celotno ekipo lečečih zdravnikov, je povedal, da je hipotermija, ki bi ji kmalu odvzela življenje, na koncu le-tega vrnila. Zdravniki iz bolnišnice Vall d'Hebron v Barceloni trdijo, da gre za prvi primer v Španiji, pri katerem so uspeli oživeti pacientko, ki je bila več kot šest ur brez znakov življenja. So pa v Franciji preteklo leto beležili primer, pri katerem so 53-letniku, ki je padel in celo noč preležal ob reki, povrnili življenje po kar 18 urah. Tudi v tem primeru je zdravljenje uspelo brez kakšnih posledic in telesnih okvar.

»Tisto, kar je bilo pomembno pri obeh primerih, je dejstvo, da se je telesna temperatura znatno znižala, s tem pa tudi telesne funkcije in procesi metabolizma,« je za 24sata pojasnil dr. Nikša Drinković. Normalna temperatura jedra telesa je od 37 do 38 stopinj Celzija. Podhladitev pomeni padec temperature jedra telesa pod 35 stopinj Celzija. Jedro telesa so notranji organi trupa in možgani oz. vitalni organi, kjer se temperatura kljub ohlajanju le počasi spreminja. Ostali deli telesa spadajo k periferiji, to so koža in udi. Voda ima 25-krat večjo toplotno prevodnost od zraka, zato se v mokrih oblekah veliko hitreje podhladimo. Hitreje pride do splošne podhladitve pri otrocih in starostnikih. V gorah pomislimo na možnost podhladitve pri vsakem hudo poškodovanem. Tudi obratno: pri vsakem podhlajenem, še posebej nezavestnem človeku, pomislimo na možnost pridruženih poškodb.

Kakšni so simptomi podhladitve?

Za blago obliko podhladitve gre, ko:

- je bolnikova zavest bistra, prisotna sta drgetanje in vznemirjenost. Pulz in dihanje sta pospešena. Temperatura jedra telesa je od 32 do 35 stopinj Celzija.

Za zmerno podhladitev gre, ko:

- je bolnik zaspan in otopel, drgetanje preneha, dihanje in bitje srca sta upočasnjena. Temperatura jedra telesa je od 28 do 32 stopinj Celzija.

Za hudo obliko podhladitve gre, ko:

- je bolnik nezavesten, dihanje in bitje srca sta komaj zaznavna, plitva in neredna. Temperatura jedra telesa je od 24 do 28 stopinj Celzija.

Za klinično smrt gre, ko:

- je tempera jedra pod 24 stopinjami Celzija, govorimo o navidezni in klinični smrti. Potrebno je oživljanje.

Kako lahko preprečimo podhladitev?

Poskrbeti je treba za primerno obleko glede na temperaturne razmere in napovedano vreme. Telesu je treba omogočiti dobro hidracijo, zato je vedno treba s seboj imeti stekleničko vode. Rezervna suha obleka naj bo vedno v nahrbtniku. Če je podhlajeni na izpostavljenem terenu (veter, dež, sneg), ga najprej transportiramo v zavetje (šotor, koča, zavetrje). Če to ni možno ali če transport traja dlje časa, ga preko njegove obleke zavijemo čim bolj neprodušno s t. i. parotesno zatesnitvijo (astronavtska folija, bivak vreča). Kadar lahko sam hodi (blaga podhladitev), ga tako zavijemo preko zgornjega dela telesa. Velja pravilo: "Noben podhlajeni ni mrtev, dokler ni topel in mrtev."

Pri blagi podhladitvi: podhlajenega zaščitimo pred mrazom, spodbujajmo gibanje in telovadbo. Po kratkih požirkih naj pije vroč sladkan čaj.

Pri zmerni podhladitvi: podhlajenega prav tako zaščitimo pred mrazom. Če požiranje ni več zanesljivo, naj ne pije tekočin, saj lahko pride do nevarnosti zadušitve. Podhlajenega premikamo le, če je nujno. Ob premikanju lahko pride do motenj srčnega ritma zaradi prerazporeditve mrzle krvi iz okončin proti jedru telesa. Skrbno nadziramo stanje in ukrepamo ob nastopu nezavesti (bočni položaj) ali zastoju srca (oživljanje).

Prva pomoč je najhitrejši način nudenja pomoči obolelim in poškodovanim pred prihodom reševalcev. Največja napaka pri nudenju prve pomoči je ta, da ne naredimo ničesar. Pri hudi podhladitvi je treba podhlajenega namestiti v bočni položaj ter ga zaščititi pred mrazom, nadzirati je treba dihanje in bitje srca. Pripraviti se je treba na oživljanje. Za preverjanje dihanja in posrednih znakov bitja srca si moramo vzeti dovolj časa (1 minuto). Če ju z našimi čutili ne zaznamo, začnemo nemudoma oživljati. Pri klinični smrti pa je treba oživljanje izvajati v enakem razmerju stisov prsnega koša in vpihov (30:2) in z enako frekvenco (100/min) kot pri nepodhlajenih. Oživljati moramo, dokler ne pride zdravnik. Če gre za podhladitev v plazu (zasutje), moramo preveriti prisotnost zračnega žepa in po potrebi očistiti dihalno pot (sneg).

Vir: Gorska reševalna zveza Slovenije