Zvezdniki, ki so presegli zdravniške napovedi in živijo dlje, kot jim je bilo rečeno

Ko posameznik izve, da boleha za hudo boleznijo, se njegovo življenje spremeni v hipu. S takšno preizkušnjo so se soočile tudi številne znane osebnosti, ki so jim zdravniki po njihovih lastnih pričevanjih napovedovali le še nekaj mesecev ali let življenja. Kljub črnogledim napovedim so ob ustrezni medicinski oskrbi in različnih oblikah podpore živele precej dlje od prvotnih ocen. Njihove izkušnje jasno kažejo, kako močno lahko bolezen preoblikuje življenjske prioritete, medosebne odnose in pogled na vsakdan. Pri tem je ključno razumeti, da zdravniška prognoza ni natančna napoved življenjske dobe. Pri raku in drugih težkih stanjih je namreč odvisna od specifičnih značilnosti bolezni, dostopnih terapij in odziva telesa na zdravljenje, medtem ko gola statistika nikoli ne more povsem natančno predvideti, kaj se bo zgodilo pri posamezniku.

Pamela Anderson je marca 2002 javnosti razkrila, da ima hepatitis C, pri čemer jo je po diagnozi najbolj skrbelo za njene otroke. Po njenih takratnih trditvah se je okužila, ko si je z nekdanjim možem Tommyjem Leejem delila iglo za tetoviranje. Hepatitis C je resna virusna okužba, ki prizadene jetra in se prenaša s stikom z okuženo krvjo, nezdravljena kronična oblika pa lahko vodi v cirozo in raka jeter. Leta 2015 je igralka sporočila, da je po trimesečnem zdravljenju bolezen premagala. Po njenih besedah je bila terapija takrat nova in tako draga, da je zanjo porabila skoraj vse prihranke. Andersonova je odkrito spregovorila tudi o sramu in občutku krivde, ki sta spremljala diagnozo, a je sčasoma svojo izkušnjo začela opisovati skozi moč, ki jo je našla med zdravljenjem. Danes je ta bolezen v veliki večini primerov popolnoma ozdravljiva.

Igralka Valerie Harper, znana po vlogi Rhode Morgenstern, je marca 2013 razkrila, da boleha za napredovalo boleznijo, ki je prizadela možganske ovojnice. Zdravniki so takrat ocenjevali, da bi lahko živela le še tri mesece, a je kljub temu živela še več kot šest let in umrla avgusta 2019, stara 80 let. Njen onkolog Jeremy Rudnick je pozneje pojasnil, da je po diagnozi začela jemati relativno novo zdravilo. Ko so se pojavili napadi in težave s kognitivnimi funkcijami, so zdravljenje spremenili. Harperjeva je ob medicinski oskrbi poudarjala pomen podpore moža Tonyja Cacciottija, ki jo je spodbujal k telesni aktivnosti, omenjala pa je tudi akupunkturo, zeliščne čaje in vizualizacijo. Vendar je treba vedeti, da pozitivno razmišljanje ali zelišča ne zdravijo raka. Ker lahko zeliščni pripravki vplivajo na delovanje onkološke terapije, se je o njihovi uporabi nujno posvetovati z zdravnikom.

Dolph Lundgren dolga leta ni javno govoril o svoji bolezni, dokler ni leta 2023 razkril, da so mu že leta 2015 operativno odstranili zločesti tumor na ledvici. Kljub rednim kontrolam je magnetna resonanca leta 2020 ponovno pokazala tumorske spremembe. Sledilo je zdravljenje, pri katerem pa igralec ni dobil dovolj jasnih informacij o resnosti svojega stanja, kar ga je navdalo z žalostjo ob misli, da bo moral zapustiti otroke in partnerico Emmo Krokdal, ki je pozneje postala njegova žena. Prelomnica je bila iskanje drugega zdravniškega mnenja. Nova ocena je pokazala, da dotedanja terapija ni bila ustrezna za njegov tumor. Po spremembi zdravljenja je sledilo izboljšanje in pozneje je sporočil, da nima več znakov raka. Podobno izkušnjo z iskanjem rešitev je imel glasbenik in voditelj John Tesh, ki je leta 2015 zaradi obveznosti za pol leta preložil redni pregled.

Po pričevanju Johna Tesha so bile njegove vrednosti prostatičnega specifičnega antigena (PSA) v preteklih letih nizke, kar je pogosto znak, da je s prostato vse v redu. Vendar je otip prostate oziroma digitorektalni pregled zdravnike spodbudil k dodatnim preiskavam, ki so razkrile raka prostate v tretjem stadiju. Tesh je pojasnil, da je šlo za zelo agresiven tumor z Gleasonovim seštevkom 9. Sprva so mu povedali, da operacija ni mogoča in da bi lahko živel le še približno 18 mesecev. Težka prognoza ga je močno prizadela, pri čemer mu je bila v ključno oporo soproga Connie Sellecca. Ob njeni podpori je nadaljeval z iskanjem informacij in možnosti zdravljenja ter nazadnje prestal radikalno prostatektomijo, torej operacijo odstranitve prostate. Kljub temu da so preiskave leta 2017 pokazale vrnitev in širjenje bolezni, mu je aktivni pristop omogočil kljubovanje prvotnim napovedim.

Nekdanji igralec ameriškega nogometa in pisatelj Tim Green je prve težave opazil pri povsem preprostih vsakodnevnih opravilih, kot je uporaba ščipalca za nohte, sčasoma pa je vse težje držal tudi uteži. Po temeljitih nevroloških preiskavah so mu leta 2016 diagnosticirali amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Njegova družina je pozneje razkrila, da mu je neki nevrolog takrat napovedal le še šest mesecev življenja. Green je živel bistveno dlje od te ocene, čeprav je bolezen postopoma in neusmiljeno omejevala njegove zmožnosti gibanja ter komunikacije. V javnih nastopih je pojasnjeval, da mu je diagnoza korenito spremenila način razmišljanja. Namesto da bi se nenehno spraševal, zakaj je bolezen doletela prav njega, se je zavestno odločil, da se bo osredotočil na tisto, kar v danih okoliščinah še vedno lahko počne in ustvarja.

Tim Green je kljub napredovanju bolezni nadaljeval s pisanjem športnih romanov za otroke in mladino, pri čemer mu je pomagala sodobna tehnologija, ki sledi premikom oči. Ko je zaradi ALS izgubil sposobnost govora, je začel uporabljati tehnologijo za podprto glasovno komunikacijo, po zaslugi katere je lahko s svojim sinom celo sodeloval v podkastu z naslovom Nothing Left Unsaid. Svojo prepoznavnost je uporabil tudi za dobrodelnost in prek pobude Tackle ALS pomagal zbrati milijone dolarjev za raziskave te hude bolezni. Pri tem je vedno odkrito poudarjal, da občutek življenjskega smisla sicer ne odpravi vsakodnevnih fizičnih težav in omejitev, ki jih prinaša ALS, mu pa izjemno pomaga, da se z njimi lažje sooča in ohranja voljo do dela.

Vir: krenizdravo