Potrka, da tudi v drugi nosečnosti kakšnih večjih težav nima. Edino malo nižji pritisk jo muči in je zato prej utrujena. A prednost tega, da si noseč, je, da ti prej vsi priskočijo na pomoč, se nasmehne. Tako da gre tudi z malo manj energije.

Materinstvo jo je spremenilo. Ogromno jo je naučilo o sebi. Najbolj neverjetno pa se ji zdi, kako kot mama vedno znova najdeš neke moči, za katere sploh nisi vedel, da jih imaš. “Tudi marsikatero novo veščino, kot je potrpežljivost, sem usvojila,” pravi. Povečanje družine pa bo zagotovo prineslo še nova spoznanja in izkušnje.  

Glede na to, da je druga nosečnost – se vam zdi, da je kaj lažje?

Ni lažje, ni niti težje. Sem pa jaz starejša in se pozna (nasmeh).

Pa je morda druga nosečnost kako drugačna od prve?

To pa je. Že zato, ker v skrbi za Prema včasih pozabim, da ne bi smela dvigovati česa težjega. Sebe ne dajem na prvo mesto, kot sem to počela pri prvi nosečnosti. Rekla bi, da sem čisto nehote precej manj pozorna nanjo. Se pa vseeno seveda vsake toliko ustavim, pogovorim in pocrkljam z mojim malim Bibijem, kot mu pravi Prem.

Vseeno morda več počivate? Se morda tudi kako psihično pripravljate?

Počivam pa že, ker sem venomer utrujena in zaspana (smeh). Psihično pa … no, tu pa še nisem. Ni ravno časa. Ampak vem, da bo lepo in težko pa še enkrat lepo.

Kakšni so vaši spomini na prvo nosečnost in porod? Ste se morda naučili kaj, kar sedaj upoštevate?

Nosečnost je bila lepa. Porod … malo manj. Niti pozabiti ga še nisem uspela, kot naj bi ga ženske! Tudi mesec po porodu ni bil niti najmanj idiličen. Ni bilo tistega opevanega čarobno magičnega raja. Vsaj zame ne. Ampak jaz nisem supermama (smeh).

Po pravici me je poroda neverjetno strah. Ampak ker vem, kaj sledi – tudi če na začetku ni vse, kot bi bil v raju – vem, da bo prej ali slej vse dobro. Da bo tako in še lepše. Pa četudi bo z nami še en tak mali vragec (nasmeh).

Telo je po nosečnosti in porodu drugačno. Ste kot javna osebnost kdaj čutili pritisk, da bi si čim prej povrnili prejšnjo postavo? Pogosto ta pritisk ustvarjajo tudi mediji, ki hvalijo tiste ženske, ki si jo čim prej povrnejo. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Iskreno: sploh se nisem ukvarjala s tem, kakšno postavo imam. Nisem niti čutila pritiska, saj sem se v času porodniškega dopusta umaknila iz javnega življenja, mediji pa niso bili vsiljivi. Kdaj sem morda pojamrala prijateljicam, da se me kile kar še držijo. Ampak moram reči, da se je nekje po letu in pol telo samo spomnilo, kje je bilo prej. No pa saj jaz tudi nisem javna osebnost zaradi postave, kajne? (smeh)