Menopavza je naravni del staranja približno polovice prebivalstva. Označuje konec plodnosti, saj jajčniki postopoma zmanjšujejo proizvodnjo spolnih hormonov in mesečne menstruacije se postopoma prenehajo. 

Menopavza pa je tudi v središču pozornosti raziskovalcev, ki skušajo razvozlati eno od večjih skrivnosti medicine: Zakaj sta skoraj dve tretjini ljudi z Alzheimerjevo boleznijo ženske?

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša vrsta demence, pri kateri gre za progresivno izgubo spomina in drugih možganskih funkcij. Simptomi lahko motijo vsakodnevno življenje in vključujejo ponavljajoče se izgube spomina, težave pri osnovnih pogovorih in opravilih. 

Znanstveniki še ne vedo povsem, kaj povzroča Alzheimerjevo bolezen, vendar so ugotovili, da lahko kombinacija različnih dejavnikov, od bioloških do življenjskega sloga, poveča tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

''Ženske vsekakor prednjačijo v številu obolelih za Alzheimerjevo bolezen,'' je dejala dr. Lisa Mosconi, izredna profesorica nevroznanosti v nevrologiji in radiologiji na Weill Cornell Medicine. Znanstveniki so včasih mislili, da je to zato, ker ženske običajno živijo dlje kot moški, zdaj pa verjamejo, da igrajo hormoni pomembno vlogo. ''Naše raziskave kažejo na menopavzo kot aktivacijski dejavnik.''

 Menopavza kot potencialni dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen

Prehod v menopavzo ali perimenopavza se pogosto začne pri starosti med 45 in 55 let in lahko traja do sedem do 14 let. V tem času jajčniki postopoma proizvajajo manj spolnih hormonov, kot sta estrogen in progesteron. 

To so isti hormoni, ki rastejo in padajo med tipičnim menstrualnim ciklom. Ko ženske dosežejo menopavzo, približno eno leto po zadnji menstruaciji, jajčniki prenehajo delovati.

Ker pa se jajčniki spreminjajo med in po menopavzi, se spreminjajo tudi možgani. ''Veliko simptomov menopavze – vročinski valovi (zvišanje in nižanje telesne temperature), nočno potenje, anksioznost, depresija, nespečnost, možganska megla in izguba spomina – se ne začnejo v jajčnikih, temveč v možganih,'' je dejala Mosconi.

Vendar pa raziskovalci ne vedo, ali je mogoče simptome menopavze uporabiti za napovedovanje Alzheimerjeve bolezni pozneje v življenju. Znanstveniki vedo, da lahko naravne ravni estrogena in progesterona pomagajo zaščititi možgane.

V naših možganih so namreč posebne beljakovine, ki sodelujejo s temi hormoni, možgani pa proizvajajo tudi lasten estrogen in progesteron, vendar ne toliko kot jajčniki. Zmanjšanje spolnih hormonov v prehodu v menopavzo lahko povzroči spremembe v možganih.

V idealnem primeru bi raziskovalci morali preučiti, ali je menopavza dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen, pregledati isto skupino žensk od zgodnjih 50. let (povprečni začetek perimenopavze) do zgodnjih 70. let (povprečni začetek Alzheimerjeve), pojasnjuje Mosconi, ki je tudi direktorica programa za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni v New York Presbyterian Hospital in Weill Cornell Medical Center. Toda takšna dolgoročna študija šele prihaja.

Kako se spreminjajo možgani z menopavzo?

Trenutno več strokovnjakov raziskuje znake zgodnje demence v ženskih možganih, ki se lahko pokažejo leta, preden se pojavijo konkretni simptomi.

Eden od znakov Alzheimerjeve bolezni, ki so ga iskali raziskovalci, je bila povečana količina beta-amiloidnih proteinov v možganskih regijah, ki nadzorujejo spomin. Raziskovalci so na podlagi prelomne študije iz leta 2006, objavljene v Nature, mislili, da imajo te beljakovine glavno vlogo pri Alzheimerjevi bolezni. 

Vendar pa je julija letos raziskava Science poročala o morebitni izdelavi dokazov iz te študije. Nadaljnje preiskave potekajo in trenutno ni jasno, ali beta-amiloidne beljakovine igrajo vlogo pri Alzheimerjevi bolezni.

Kljub temu lahko drugi znaki Alzheimerjeve bolezni vključujejo zmanjšano proizvodnjo energije v teh regijah, pa tudi izgubo sive snovi. Siva snov se nanaša na področja v možganih, ki so močno koncentrirana v nevronih, možganskih sporočilnih celicah.

Mosconi in drugi raziskovalci so te znake iskali v študijah slikanja možganov pri ljudeh, starih od 40 do 60 let. Na primer v triletni študiji so ženske v perimenopavzi ali po menopavzi pokazale več teh zgodnjih znakov v primerjavi z moškimi iste starosti.

Estrogen in možgani

Od spolnih hormonov ima lahko estrogen večjo vlogo pri zaščiti ženskih možganov pred demenco. Na primer z estrogenom povezane beljakovine v možganih se nahajajo v regijah, ki vključujejo učenje in spomin, kot so prefrontalni korteks, hipokampus in amigdala.

''Predvsem estrogen ali natančneje estradiol (vrsta estrogena) je glavni regulator ženskih možganov,'' pove Mosconi. ''Uravnava ravni možganske energije, podpira imuniteto in med drugim spodbuja celično rast ter komunikacijo.''

 Izguba estrogena med prehodom v menopavzo lahko poveča tveganje za Alzheimerjevo bolezen in druge vrste demence, je dejal dr. Christian Pike, profesor gerontologije na Univerzi Južne Kalifornije, čigar raziskave so specializirane za spolne razlike pri Alzheimerjevi bolezni. 

Ta teorija, včasih imenovana hipoteza o estrogenu, je zdaj med raziskovalci vse bolj sprejeta kot možna razlaga, zakaj so ženske izpostavljene večjemu tveganju za Alzheimerjevo bolezen. 

Zgodnja menopavza in tveganje za Alzheimerjevo bolezen

Medtem ko je povprečna starost za prehod v menopavzo 51 let, se lahko izguba estrogena iz jajčnikov zgodi prej. Pri nekaterih ženskah se lahko perimenopavza začne v zgodnjih do srednjih 40. letih, bodisi naravno ali celo prezgodaj, denimo po operaciji.

Operacija odstranitve maternice ali jajčnikov iz zdravstvenih razlogov lahko privede do kirurške menopavze, ki se začne takoj, v nasprotju z naravnim prehodom v menopavzo, ki je postopno upadanje hormonov. Več študij je pokazalo, da imajo ženske z zgodnjo menopavzo zaradi operacije povečano tveganje za demenco.

To je verjetno zato, ker se pri kirurški menopavzi izguba estrogena zgodi veliko prej v življenju in več let preživite brez zaščitnih učinkov na možgane.

Spolne razlike pri Alzheimerjevi bolezni

Vse to odpira še eno vprašanje: Kaj pa moški? Navsezadnje moški proizvajajo tudi estrogen, čeprav v veliko manjših količinah kot ženske. Pri moških in ženskah je estrogen povezan z zdravjem kosti, proizvodnjo celic, plodnostjo ter delovanjem jeter in možganov. Toda moški ne občutijo večjega upada estrogena.

Namesto tega gredo moški skozi andropavzo, običajno okoli svojih 40. let, ko testisi postopoma proizvajajo manj testosterona – primarnega spolnega hormona pri moških. Ženske prav tako proizvajajo testosteron, vendar ne toliko kot moški. Ta izguba testosterona zaradi andropavze je povezana s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen pri moških.

Spolne razlike bi lahko pomagale raziskovalcem ugotoviti, katere možganske spremembe so edinstvene za menopavzo ali andropavzo, ko primerjajo ženske in moške enake starosti.

Kako zmanjšati tveganje za Alzheimerjevo bolezen?

Za Alzheimerjevo bolezen še ni zdravila, niti nobene znane strategije za preprečevanje te vrste demence. Toda strokovnjaki priznavajo, da prehod v menopavzo poveča tveganje za visok krvni tlak, bolezni srca, sladkorno bolezen in večjo ranljivost za poškodbe glave – vsi se štejejo kot dejavniki tveganja za Alzheimerjevo bolezen.

Zato strokovnjaki vsekakor poudarjajo, da lahko zdrav življenjski slog zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Ta vključuje:

Zdravo prehranjevanje: Hranljive diete običajno vsebujejo sadje, zelenjavo ter omejene količine beljakovin in celih zrn.

Redna vadba: Vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe, kot je hitra hoja, vsak teden vam lahko pomaga ohranjati zdravo telesno težo. Rutinska intenzivna vadba je povezana z zmanjšanim tveganjem za razvoj demence.

Dovolj spanja: Za odrasle to pomeni vsaj sedem ur na dan, kakovosten spanec pa prispeva tudi k vašemu splošnemu zdravju.

Zmanjšanje stresa: Vzemite si čas za sprostitev in počnite stvari, v katerih uživate. Prehod v menopavzo lahko povzroči čezmeren stres, ki je lahko škodljiv za vaše telo in možgane.

Izogibajte se toksinom iz okolja: Zmanjšajte svojo izpostavljenost škodljivim toksinom, kot je onesnažen zrak, ki je povezan z večjim in hitrejšim kognitivnim upadom.

Ohranjajte socialne povezave: Tudi ko se starate, se izogibajte socialni izolaciji, saj je to povezano s povečanim tveganjem za demenco. Pogosti obiski ljubljenih oseb lahko pomagajo zmanjšati tveganje.

Ostanite umsko aktivni: Če ohranjate svoje možgane aktivne skozi odraslo dobo, na primer z umsko stimulativnim delom, lahko zmanjšate tveganje za demenco.

Vir: webmd, health, verywellhealth