Bi se lahko ključ za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni skrival v litiju?

Raziskovalci pod vodstvom Brucea A. Yanknerja, profesorja genetike in nevrologije na Medicinski fakulteti Harvard, so poročali, da so lahko pri miših odpravili bolezen in obnovili delovanje možganov z majhnimi količinami spojine litijevega orotata, ki so dovolj, da posnemajo naravno raven kovine v možganih, piše yahoonews. Njihova študija je bila objavljena v sredo, 6. avgusta, v reviji Nature.

Ker je litijev orotat poceni, bomo zelo hitro videli obsežne raziskave, ki bodo preverile njegove učinke. To je dejal Matt Kaeberlein, nekdanji vodja raziskovalnega inštituta na Univerzi v Washingtonu. Dodal je tudi, da bi bila velika sramota za strokovnjake za Alzheimerjevo bolezen, če se ne bodo takoj izvedli nadaljnji poskusi.

Yankner, ki je tudi sodirektor Centra Paul F. Glenn za raziskave biologije staranja na Harvardu, je dejal: ''Trenutno ne priporočam jemanja litija, ker še ni bil potrjen kot zdravilo pri ljudeh. Vedno moramo biti previdni, saj se stvari lahko spremenijo, ko preidemo z raziskav na miših na ljudi.'' Dodal je, da morajo ugotovitve potrditi tudi drugi laboratoriji.

Čeprav je prišlo do nedavnih prebojev pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, nobeno zdravilo ni uspelo ustaviti ali obrniti potek bolezni, ki prizadene več kot 7 milijonov Američanov, število pa naj bi do leta 2050 doseglo skoraj 13 milijonov, glede na Združenje za Alzheimerjevo bolezen.

Litij se pogosto predpisuje bolnikom z bipolarno motnjo, predhodne raziskave pa so nakazale njegov potencial kot terapevtik za Alzheimerjevo bolezen in kot sredstvo proti staranju. Študija iz leta 2017, izvedena na Danskem, je sugerirala možno povezavo med prisotnostjo litija v pitni vodi in zmanjšano pojavnostjo demence. Vendar pa najnovejša študija predstavlja prvi podroben opis specifičnih vlog litija v možganih, njegovega vpliva na vse ključne vrste možganskih celic ter posledic njegovega pomanjkanja v kasnejšem življenjskem obdobju na proces staranja.

Rezultati študije Yanknerjevega laboratorija in raziskovalcev v Otroški bolnišnici Boston in centru Rush Alzheimer's Disease Center v Chicagu prav tako kažejo, da bi merjenje ravni litija lahko zdravnikom pomagalo pri odkrivanju znakov Alzheimerjeve bolezni že leta, preden se začnejo pojavljati prvi simptomi. Yankner je dejal, da bi zdravniki morda lahko izmerili raven litija v cerebrospinalni tekočini ali krvi ali s slikanjem možganov.

Litij v zdravih možganih pomaga ohranjati povezave med nevroni za boljšo komunikacijo. Pomaga tudi pri gradnji mielina, ki ščiti komunikacijska vlakna, in podpira odstranjevanje odpadnih snovi v možganih. Raziskave kažejo, da litij izboljšuje spomin pri miših in ljudeh. Če je litija premalo, se lahko Alzheimerjeva bolezen hitreje razvija.

Manj litija pospeši nastanek škodljivih beljakovin, značilnih za Alzheimerjevo bolezen, in moti komunikacijo med nevroni. Te beljakovine lahko zmanjšajo učinek litija. Poleg tega pomanjkanje litija povzroči propad povezav med nevroni, poškodbe ovojnic živčnih vlaken in slabšo sposobnost možganskih celic za odstranjevanje škodljivih beljakovinskih oblog.

Litij je v človeških možganih ključen, čeprav je prisoten v majhnih količinah. Raziskovalci so analizirali več kot 500 možganov in ugotovili, da je naravni litij v možganih prisoten v 1000-krat nižji koncentraciji v primerjavi s tisto v zdravilih za bipolarne motnje. Strokovnjaki, kot je gospa Li-Huei Tsai, menijo, da so ti rezultati zelo pomembni, saj se večina raziskav na tem področju osredotoča na genetske vzroke za Alzheimerjevo bolezen.

Profesorica nevroznanosti Tsai ugotavlja, da genetika ni edini vzrok za Alzheimerjevo bolezen, saj veliko ljudi z genetsko nagnjenostjo ne zboli. Trenutna zdravljenja sicer lajšajo simptome, kot je upadanje kognitivnih sposobnosti. V ta namen uporabljajo sintetična protitelesa, ki odstranjujejo amiloidne obloge v možganih, na primer aducanumab, lekanemab in donanemab.

Obstajajo tudi zdravila, ki povečujejo raven acetilholina v možganih, na primer donepezil, rivastigmin in galantamin. Acetilholin je pomemben za spomin in druge kognitivne funkcije. Profesor Yankner in njegova ekipa so ugotovili, da pomanjkanje litija v prehrani pri miših povzroča težave s spominom. Po drugi strani pa je litijev orotat pri starejših miših z motnjami spomina učinkovito izboljšal spomin.

Litijev orotat pri miših zmanjšuje amiloidne spremembe in tau vozle ter pomaga pri čiščenju celic, vsaj tako so pokazale nedavne študije. Gospod Yankner meni, da bi lahko litijev orotat kmalu prešel v klinična preskušanja, ker potrebuje majhne odmerke, kar zmanjšuje stranske učinke, kot so težave z ledvicami in ščitnico. Poleg Alzheimerjeve bolezni bi lahko pomagal tudi pri Parkinsonovi bolezni, kar njihov laboratorij še preiskuje. A kot so omenili strokovnjaki, je treba počakati še na nadaljnje, morebitno večje raziskave. 

Vir: yahoonews