Raziskave kažejo, da ni pomembno le to, kaj pojemo za zajtrk, ampak tudi kdaj ga pojemo. Dolgotrajna študija je pokazala, da imajo ljudje, ki zajtrkujejo kasneje, večje tveganje za srčne bolezni in krajšo življenjsko dobo. Čas hranjenja je torej ključen dejavnik za naše dolgoročno zdravje.
Poznejši zajtrk pomeni večje tveganje za prezgodnjo smrt
Raziskave kažejo, da zamujanje s prvim dnevnim obrokom škoduje zdravju. Ljudje, ki začnejo jesti šele po deseti uri dopoldne ali celo popoldne, tvegajo resnejše zdravstvene težave, predvsem težave s srcem in ožiljem. Študija ocenjuje, da lahko tisti, ki prvi obrok zaužijejo po dvanajsti uri, živijo v povprečju 2,46 leta manj kot tisti, ki jedo zgodaj zjutraj. Študija poudarja, da je pomemben vsak kaloričen obrok ali pijača, zaužita po četrti uri zjutraj.
Kdaj je najboljši čas za zadnjo večerjo po dognanjih študije?
Raziskave o času večerje prinašajo presenetljiva dognanja. Izkazalo se je, da za naše zdravje nista najboljši niti prezgodnja niti prepozna večerja. Večerjanje pred sedmo uro zvečer je povezano z višjim tveganjem, prav tako pa so zelo škodljivi nočni prigrizki po polnoči, saj tveganje povečajo za več kot četrtino. Pomembno je razumeti, da na te izsledke morda vpliva zdravstveno stanje posameznikov, a dejstvo ostaja, da neredno oziroma zelo pozno prehranjevanje slabo vpliva na naravni ritem našega telesa.
Notranja ura: kako prepozni obroki zmedeno delujejo na organe
Znanstveniki ugotavljajo, da je za zdravje pomembno, kdaj jemo, in ne le, koliko pojemo. Naši organi imajo svojo biološko uro, zato ponoči slabše predelajo hrano. Če jemo ob napačnem času, se v telesu ustvari nered, kar zviša krvni sladkor in maščobe ter poveča tveganje za bolezni srca. Za ohranjanje zdravja je zato ključno, da svojo prehrano uskladimo s telesnim ritmom.
Pomemben nasvet: naj vas statistika ne vodi v skrajnosti
Rezultate študije moramo jemati z rezervo, saj temeljijo na subjektivnih izjavah ljudi o njihovem prehranjevanju. Znanstveniki opozarjajo, da na čas obrokov vplivajo različni dejavniki, kot sta spanje in stres. Avtor študije zato svetuje: "Ljudje naj ne delajo naglih in ekstremnih sprememb v svojem jedilniku." Študija kljub temu ponuja koristne smernice za bolj preudarno razporeditev dnevnih obrokov.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV