Križanke, knjige ali računalnik? Znanstveniki ugotovili, katere dejavnosti so povezane z manjšim tveganjem za demenco

V današnjem hitrem tempu življenja smo navajeni, da se stvari odvijajo takoj in brez čakalnih vrst. Ko se na zaslonu računalnika izpiše obvestilo, naj počakamo trenutek, ali ko obtičimo v prometu, v nas pogosto naraste občutek nemira. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da so prav takšni kratki premori izjemno koristni za naše zdravje. Naši možgani za učinkovito delovanje nujno potrebujejo kratke odmore čez dan. Če delamo brez prestanka, naša sposobnost koncentracije hitro pade, poveča pa se možnost za nastanek napak in občutek utrujenosti. Že nekaj sekund ali minut odmora lahko pomaga ponastaviti našo pozornost, zmanjšati napetost v telesu in izboljšati našo splošno storilnost pri vsakodnevnih opravilih.

Če delamo ure in ure brez kakršnega koli premora, je naše telo v stanju nenehne pripravljenosti oziroma stresa. V takšnem stanju nadledvična žleza neprestano izloča stresne hormone, predvsem kortizol in adrenalin, ki pospešita bitje srca in povišata krvni tlak. Čeprav nam to kratkoročno pomaga, da smo bolj zbrani in hitri, je dolgoročno za telo izjemno izčrpavajoče. Pomanjkanje kratkih odmorov med dnevom pogosto vodi v glavobole, bolečine v vratu in hrbtu ter hudo popoldansko utrujenost. Poleg tega dolgotrajen stres oslabi naš imunski sistem, zato postanemo bolj dovzetni za različne okužbe. Z uvedbo rednih, četudi zelo kratkih premorov, telesu sporočimo, da je varno, s čimer prekinemo stresni odziv in omogočimo regeneracijo.

Psihologi pogosto poudarjajo pomen čuječnosti, ki v osnovi pomeni zavedanje sedanjega trenutka brez obsojanja. Ko si vzamemo trenutek za odmor in pozornost preusmerimo stran od zaslonov in obveznosti, našim možganom omogočimo, da uredijo prejete informacije. Zanimivo je, da se prav v trenutkih, ko ne razmišljamo intenzivno o določenem problemu, pogosto porodijo najboljše ideje in rešitve. "Kratek odklop od dela ni izguba časa, temveč nujen pogoj za ohranjanje mentalne ostrine in ustvarjalnosti," pravijo strokovnjaki za duševno zdravje. Če smo nenehno zasuti z informacijami, postanemo razdražljivi in težje komuniciramo z ljudmi okoli sebe. Kratek premor nam pomaga ohraniti mirno kri in boljši pregled nad situacijo.

Da bi bil kratek odmor čim bolj učinkovit, ga je dobro preživeti aktivno, in ne s pregledovanjem družbenih omrežij na telefonu. Ena najboljših in najhitrejših metod za umiritev telesa je globoko trebušno dihanje. Če naredite le tri počasne vdihe, pri čemer naj bo izdih nekoliko daljši od vdiha, boste v nekaj sekundah umirili svoj živčni sistem in znižali srčni utrip. Zelo pomembno je tudi, da med temi kratkimi premori spočijete svoje oči, še posebej, če delate za računalnikom. Strokovnjaki priporočajo preprosto vajo: vsakih dvajset minut za dvajset sekund poglejte skozi okno v oddaljeno točko. S tem boste sprostili očesne mišice, preprečili suhost oči in zmanjšali verjetnost za nastanek neprijetnega glavobola ob koncu dneva.

Sprememba našega odnosa do časa in čakanja ima lahko ogromen vpliv na naše dolgoročno zdravje in počutje. Ljudje, ki so nenehno v časovni stiski in se hitro razjezijo ob vsaki najmanjši zamudi, imajo dokazano večje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter izgorelosti. Če se naučimo nepredvidene postanke v dnevu sprejeti mirno in jih izkoristiti za kratek predah, s tem dejansko treniramo svoje možgane, da postanejo bolj odporni na stres. Redni kratki odmori niso znak lenobe, ampak pameten način upravljanja z lastno energijo. Ko skrb za kratke počitke postane del naše vsakodnevne rutine, bomo opazili, da imamo ob koncu dneva več energije za družino, konjičke in stvari, ki nas v življenju resnično veselijo.

Vir: jamanetwork