Laboratorij dolgoživosti: številke, ki jih naš osebni zdravnik ne preverja

Ampak te preiskave nam ne povedo v resnici nič, če želimo vedeti kam gre naše zdravje. Zato sem mu predlagala, da pogledava globlje. In ko sem naročila še tisto, česar klasični izvidi ne vključujejo, se je slika spremenila. Inzulin na tešče je bil visok. Vnetni markerji so nakazovali tiho, kronično vnetje. Vitamin D je bil na spodnji meji. ApoB, eden najboljših napovednikov srčno-žilnega tveganja, ni bil sploh preverjen.

Ta gospod ni bil bolan. Ampak bil pa je hudo ogrožen. In zakaj bi čakali, da zboli...če pa lahko že vnaprej vidimo, po kakšni poti se premikamo in to spremenimo.

Ko dobimo krvne izvide, nas zanima eno: ali je vse v redu. In če so številke znotraj referenčnega območja, dobimo zeleno luč. Problem je, da so referenčne vrednosti postavljene na podlagi povprečja populacije, populacije, ki ni ravno vzorec zdravja. "Normalno" pomeni, da smo primerljivi z ostalimi. Ne pomeni, da smo v najboljši možni formi.

V dolgoživostni medicini nas zanima nekaj drugega: kam gredo naše številke čez čas? Ali se premikajo v pravo ali napačno smer? In ali so v območju, ki je povezano z najnižjim tveganjem za kronične bolezni, ne samo v območju, ki še ni "patološko."

Tukaj so meritve, ki jih vedno preverimo in zakaj.

Inzulin na tešče

To je verjetno ena najpomembnejših številk, ki jih večina ljudi nikoli ne vidi. Klasični izvidi vključujejo glukozo na tešče in to je zelo slaba preiskava. Glukoza nam pove, koliko sladkorja je v krvi v tistem osamljenem trenutku...ne prej, ne potem, nič o dinamiki, ki pa je bistveno bolj pomembna. Inzulin pa nam že nekaj pove, dobimo namreč informacijo o tem, koliko se mora naše telo potruditi, da sladkor drži v "normalnem".

Lahko imamo popolnoma normalen sladkor in hkrati visok inzulin, kar pomeni, da naše telo že leta dela nadure, da drži glukozo v mejah. To je inzulinska odpornost (inzulinska rezistenca) in je eden najzgodnejših signalov, da se pod površjem nekaj dogaja. Podatki kažejo, da je pri ljudeh brez sladkorne bolezni inzulinska rezistenca povezana z bistveno višjim tveganjem za srčni infarkt, demenco in različne oblike raka.

hsCRP (visoko občutljivi C-reaktivni protein)

Tiho, kronično vnetje (inflammaging) je eden glavnih motorjev staranja. Ne čutimo ga. Nima simptomov. Ampak počasi poškoduje žile, pospešuje aterosklerozo in povečuje tveganje za vrsto kroničnih bolezni. hsCRP je zato nepogrešljiv marker optimalnega zdravja, saj je kronično nizkostopenjsko vnetje eden glavnih mehanizmov prezgodnjega staranja. hsCRP nam pove, ali to vnetje v telesu tiho poteka.

ApoB (apolipoprotein B)

Klasični lipidni panel meri celokupni holesterol, LDL, HDL in trigliceride. To je koristno, ampak ni dovolj. Prva stvar, na katero bi želela opozoriti,je, da so trigliceridi pokazatelj inzulinske rezistence in v kontekstu holesterola nima mesta. Drugo pa je to, da je je, da so trigliceridi bolj pokazatelj inzulinske rezistence kot holesterola. Druga pa, da je ApoB je veliko bolj natančen pokazatelj, koliko aterogenih delcev kroži po naši krvi, torej tistih, ki dejansko vstopajo v žilno steno in gradijo plak. Danes ga smatramo za enega najpomembnejših krvnih markerjev srčno-žilnega tveganja.

Lp(a) (lipoprotein (a))

To je genetsko določen dejavnik tveganja, ki ga preverimo enkrat v življenju. Če je visok, ne moremo narediti veliko za samo vrednost, ampak lahko prilagodimo vse ostalo (ApoB, krvni pritisk, vnetje), da skupno tveganje zmanjšamo. Večina ljudi ne ve, da ta marker sploh obstaja.

Vitamin D

O vitaminu D se veliko govori in veliko ljudi ga jemlje kot prehransko dopolnilo ampak kljub temu je v sloveniji pri večini oseb vitamin D močno pod optimalnimi vrednostmi. Vitamin D igra vlogo pri delovanju imunskega sistema, razpoloženju, mišični funkciji in celo pri regulaciji vnetja. V Sloveniji smo pogosto pod optimalno vrednostjo, sploh pozimi. Veliko ljudi ga jemlje, pa ga ima večina Slovencev vseeno premalo, sploh pozimi. Vpliva na imunski sistem, razpoloženje, mišično funkcijo in regulacijo vnetja.

Feritin (zaloge železa)

Prenizek feritin pomeni utrujenost, slabšo regeneracijo, padec energije. Govori o zalogah železa v telesu, po drugi strani pa je previsok feritin povezan z oksidativnim stresom in kroničnim vnetjem, tako kot hsCRP.

Homocistein

Visok homocistein je neodvisen dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in kognitivni upad. Pogosto je povezan s pomanjkanjem vitaminov B6, B9 (folata) in B12, kar je relativno enostavno popraviti.

Zakaj to ni stvar paranoje

Poznam vprašanje, ki se tu pojavi: ali to ni pretirano? Ali ne iščemo problemov, ki jih ni? Ne. Iščemo informacije. Razlika je velika. Večina kroničnih bolezni se razvija v tišini, leta, preden se pokažejo simptomi. Krvni izvidi so eden redkih načinov, da pogledamo pod pokrov, preden zagorijo lučke na armaturi. Ne zato, da bi se bali, ampak zato, da bi vedeli, kje smo in da bi lahko ukrepali, ko je to še enostavno.

Sama vsakih 6 mesecev naredim celoten nabor teh izvidov. Ne zato, ker sem hipohonder. Zato, ker želim vedeti, v katero smer se premikam... in ker vem, da "normalno" ni cilj. Cilj je vedeti, kje smo in imeti možnost, da nekaj naredimo.

Viri:

1. Gast KB et al. Insulin resistance and risk of incident cardiovascular events in adults without diabetes. PLoS One. 2012.

2. Ridker PM et al. C-Reactive Protein and Risk of Cardiovascular Disease. N Engl J Med. 2002.

3. Sniderman AD et al. Apolipoprotein B vs Low-Density Lipoprotein Cholesterol in Cardiovascular Risk Stratification. JAMA Cardiology. 2022.

4. Nordestgaard BG et al. Lipoprotein(a) as a cardiovascular risk factor. European Heart Journal. 2010.