Nizkostopenjsko vnetje je osrednji mehanizem staranja

Potem pogledaš krvne izvide. Njegov hsCRP, marker vnetja, je bil 9,37. Za občutek: pri človeku z nizkim tveganjem je pod 1. Devet in pol pri nekom, ki na pogled nima česa iskati pri zdravniku. Pa vendar je prišel, ker ga je nekaj motilo.

Vnetje poznamo. Ko se urežemo, koža okoli rane pordi, oteče, boli. To je akutno vnetje in je pravzaprav dobro. Je telesni sistem za popravilo, ki pride, opravi svoje in odide.

Inflammaging je nekaj drugega. Tiho, nizkostopenjsko vnetje, ki ne pordi in ne boli. Nima simptoma, po katerem bi ga prepoznali. Telo se vede, kot da ves čas celi rano, ki je ni. In prav zato je tako zahrbtno ... ker se ga ne da začutiti.

To vnetje leta počasi draži žilne stene, pospešuje aterosklerozo in je vpleteno v razvoj bolezni, ki so danes glavni vzrok smrti: srčno-žilnih, sladkorne, nekaterih rakov, zamaščenosti jeter, nevrodegenerativnih. Velik pregled v reviji Nature Medicine iz leta 2019 je to nizkostopenjsko vnetje umestil med osrednje mehanizme staranja in kroničnih bolezni. In hsCRP ni postranska številka. Velika analiza več kot 50 študij je pokazala, da napove srčno-žilni dogodek neodvisno od holesterola, po moči primerljivo s krvnim pritiskom ali holesterolom.

Ko ljudje slišijo "vnetje v telesu", pogosto začnejo iskati skritega krivca. Nekaj časa je bila zelo popularna okužba s kandido kot domnevni vzrok vsega. Zdaj so to razni "toksini", ki jih je treba "razstrupiti". Iščemo eksotičnega povzročitelja, nekaj, kar bomo odkrili in odstranili, pa bo mir.

V resnici je zgodba veliko bolj vsakdanja. Kronično vnetje večinoma poganja to, kar delamo vsak dan. Preveč sladkorja in ultra procesirane hrane. Premalo spanja. Premalo gibanja. In visceralna maščoba, tista okoli notranjih organov.

Pri tem gospodu je bilo to lepo vidno. Imel je 35 % telesne maščobe in povečano visceralno maščevje. Visceralna maščoba ni pasivna zaloga. Izloča signalne molekule, med njimi IL-6, ki po žilah pripotujejo do jeter in tam sprožijo nastanek CRP. Zato pri ljudeh z več visceralne maščobe pogosto vidimo višji hsCRP. Njegova zamaščena jetra, povišan feritin in inzulinska rezistenca so se ujeli v isto sliko.

hsCRP je nespecifičen. En sam povišan izvid lahko pomeni tudi navaden prehlad ali okužbo, ki bo minila. Sam po sebi nam ne pove "vneto je zaradi tega in tega". Iz ene številke torej ne moremo sestaviti trdne vzročne verige, in kdor to počne, hiti.

Ampak ko se povišan CRP ujame z zamaščenimi jetri, visceralno maščobo, inzulinsko rezistenco in slabo kondicijo, slika ni več nejasna. Pri takem človeku lahko precej zanesljivo rečem, od kod vnetje in kaj ga bo znižalo. Ne kandida. Ne skrivnostni toksin. Hrana, gibanje, spanec, telesna teža.

In podatki to podpirajo. Več ultra procesirane hrane v prehrani je povezano z višjim hsCRP. Slab in prekratek spanec dvigujeta vnetne markerje, kar je pokazala metaanaliza več kot 70 študij in 50.000 ljudi. Redna telesna aktivnost hsCRP znižuje, dosledno, v več analizah. Nič od tega ni eksotično. In prav to je poanta.

Pri tem gospodu me je najbolj presenetila kondicija. Kljub kolesarjenju je bil njegov VO2 max pod 5. percentilom, med najnižjimi za starost. Slaba kondicija je eden najmočnejših dejavnikov tveganja, kar jih pri dolgoživosti sploh imamo. Odlične mišice in hkrati zelo slaba srčno-žilna zmogljivost. Ravno zato videz pri presnovnem zdravju ni zanesljiv kazalnik.

Inflammaging se pri marsikom obnaša kot bolezen, katere vzrok je življenjski slog. To je slaba in dobra novica hkrati. Slaba, ker pomeni, da si ga v veliki meri delamo sami. Dobra, ker pomeni, da imamo vzvod v svojih rokah.

Ta gospod se ni počutil dobro. Zato je prišel. Motile so ga stvari, ki jih na prvi pogled ne bi povezali z vnetjem: koža, ki je zvečer srbela, teža, ki kljub treningu ni šla dol, občutek, da nekaj ni v redu. Vnetja samega ni čutil, spadalo pa je v isto sliko. In vzrok te slike ni bil skrivnosten. Premalo spanja, preveč sladkega, visceralna maščoba, slaba kondicija. Nič eksotičnega. In prav to je tisto, kar lahko spremenimo.

Viri:

1. Furman D, et al. Chronic inflammation in the etiology of disease across the life span. Nature Medicine. 2019;25:1822–1832.

2. Ferrucci L, Fabbri E. Inflammageing: chronic inflammation in ageing, cardiovascular disease, and frailty. Nature Reviews Cardiology. 2018;15:505–522.

3. Emerging Risk Factors Collaboration. C-reactive protein concentration and risk of coronary heart disease, stroke, and mortality: an individual participant meta-analysis. Lancet. 2010;375:132–140.

4. Ultra-Processed Food Consumption and Systemic Inflammatory Biomarkers: A Scoping Review. Nutrients. 2025;17(18):3012.

5. Irwin MR, Olmstead R, Carroll JE. Sleep Disturbance, Sleep Duration, and Inflammation: A Systematic Review and Meta-Analysis of Cohort Studies and Experimental Sleep Deprivation. Biological Psychiatry. 2016;80:40–52.

6. Fedewa MV, Hathaway ED, Ward-Ritacco CL. Effect of exercise training on C reactive protein: a systematic review and meta-analysis of randomised and non-randomised controlled trials. British Journal of Sports Medicine. 2017;51.