Ampak vse to je lovljenje. Iščemo nekaj, kar je morda že tu. Vprašanje 'ali ga imam' je pomembno, a ni edino vprašanje. Precej prej se lahko vprašamo koliko lahko sam vplivam na to, da čim bolj zmanjšam možnosti da bi zbolel.

Rak nikoli ne nastane v enem dnevu. Nastaja leta, tudi desetletja. Celica nabira napake v DNK, eno za drugo, dokler se ne izmuzne nadzoru. Večina mutacij se v telesu zazna in odstrani. Če pa se ne, potem pa se lahko razvije rak. To počasnost pogosto doživljamo kot grožnjo, kot da nam preti iz ozadja. V bistvu pa so leta pred diagnozo čas, ko lahko s preventivo res veliko naredimo.

Koliko prostora? Velika ameriška analiza v reviji CA: A Cancer Journal for Clinicians je ocenila, da je približno 42 % primerov raka in 45 % smrti zaradi raka povezanih z dejavniki, na katere lahko vplivamo. Skoraj polovica, kar je je ocena za populacijo, ne napoved za posameznika, a številka je velika.
Kaj so ti dejavniki: kajenje daleč na prvem mestu, potem prekomerna telesna teža, alkohol, premalo gibanja. Nič eksotičnega. Vse stvari, ki jih delamo ali ne delamo vsak dan, leta in leta.

Vzemimo gibanje. V raziskavi na 1,44 milijona ljudeh so tisti, ki so se največ gibali, imeli nižje tveganje za 13 vrst raka v primerjavi s tistimi, ki so se gibali najmanj. Za raka požiralnika 42 % nižje, jeter 27 %, ledvic 23 %, maternične sluznice 21 %, debelega črevesa 16 %. To niso majhne številke. In govorimo o prostočasnem gibanju, povprečno okoli 150 minut zmerne aktivnosti na teden. Hoja, kolo, vrt, ne nujno telovadnica.

Pomembno je vedeti, da je večina teh podatkov o gibanju opazovalnih. Pomenijo močno in dosledno povezavo, ne pa vzroka za vsakega posameznika. Pri kajenju in alkoholu je slika trdnejša. Alkohol je uvrščen med dokazane karcinogene, v isto skupino kot tobak. Sedeč življenski slog je neodvisen dejavnik tveganja za številne rake.

Še ena pomembna raziskava, kjer so opazovali skoraj 136.000 ljudi in primerjali tiste z zdravim slogom (niso kadili, malo ali nič alkohola, zdrava telesna teža, redno gibanje) z ostalimi. V tej skupini bi lahko preprečili od 20 do 40 % primerov raka in okoli polovico smrti zaradi tega vzroka.

In prav zato je tema občutljiva. Zlahka zveni, kot da je rak usoda. Ni. Res je, da ima velik vpliv genetika, poleg tega obolevajo tudi ljudje, ki so vse delali prav. Del je res prepuščen usodi. Ampak to so obrobne zgodbe, veliko večja verjetnost pa je, da je v naših rokah.

Preventivni pregledu za zgodnje odkrivanje rakavih ali predrakavih sprememb povedo, kaj je danes. In ta vidik je izjemno pomemben. Na to, kaj bo čez deset let, pa najbolj vplivamo prav zdaj.
Viri:
1. Islami F, et al. Proportion and number of cancer cases and deaths attributable to potentially modifiable risk factors in the United States. CA: A Cancer Journal for Clinicians, 2018.
2. Moore SC, et al. Association of Leisure-Time Physical Activity With Risk of 26 Types of Cancer in 1.44 Million Adults. JAMA Internal Medicine, 2016.
3. Song M, Giovannucci E. Preventable Incidence and Mortality of Carcinoma Associated With Lifestyle Factors Among White Adults in the United States. JAMA Oncology, 2016.
































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV