Pri 91 letih Julie Andrews prisega na eno navado, ki je povezana z 18 % manjšim tveganjem za demenco

Julie Andrews je ena najbolj znanih igralk na svetu, ki tudi pri 91 letih ostaja ustvarjalno dejavna in polna energije. Dolgoletna zvezdnica nepozabnih klasik, kot sta Mary Poppins in Moje pesmi, moje sanje, se sicer ne pojavlja več pred filmskimi kamerami, vendar še naprej posoja svoj prepoznavni glas v uspešni seriji Bridgerton, poleg tega pa je skupaj s hčerko pravkar izdala novo knjigo za otroke.

V nedavnem intervjuju za revijo InStyle je pojasnila, da z delom in ustvarjanjem nadaljuje predvsem zato, da ohranja svoje možgane žive in dejavne. Nove znanstvene raziskave potrjujejo, da je njena navada izjemno koristna za zdravje možganov. Ko je imela 88 let, je v pogovoru z Julio Louis-Dreyfus v podkastu Wiser Than Me iskreno spregovorila o svoji vitalnosti: "Po pravici povedano se verjetno počutim, kot bi bila v svojih petdesetih letih. Dokler mi služijo možgani, sem v redu." Njen primer jasno kaže, kako pomembno je, da tudi v visoki starosti ostanemo miselno aktivni.

Znanstveniki so leta 2021 v obsežni mednarodni raziskavi preučili povezavo med miselno spodbudnim delom in kasnejšim tveganjem za pojav demence. Zbrali so podatke več kot 100.000 ljudi iz Združenega kraljestva, Evrope in Združenih držav Amerike. Ko so upoštevali še druge dejavnike tveganja, so ugotovili, da imajo ljudje z miselno zahtevnimi poklici kar za 18 odstotkov manjše tveganje za razvoj demence. Te izsledke potrjujejo tudi številne druge študije, ki kažejo, da je ohranjanje miselne aktivnosti v poznejših letih ključnega pomena za starajoče se možgane. Leta 2023 so znanstveniki na primer ugotovili, da začnejo miselne sposobnosti pospešeno upadati takoj po upokojitvi. To sicer ne pomeni nujno, da je upokojitev neposreden vzrok za ta upad, saj gre le za statistično povezavo, vendar je časovno sovpadanje precej zgovorno. Možno je, da posamezniki z boljšimi miselnimi sposobnostmi preprosto delajo dlje, ali pa miselno zahtevno delo dejansko pomaga ohranjati možgane v dobri formi.

Splošno znano je, da učenje podpira delovanje možganov v mladosti, vedno več dokazov pa kaže, da enako velja tudi v starosti. Rachel Wu, psihologinja z Univerze v Kaliforniji v Riversidu, raziskuje, kako lahko učenje izboljša miselne sposobnosti pri starejših ljudeh. V pogovoru za Ameriško psihološko združenje je opozorila na pogosto zmotno prepričanje: "Zdi se, da v družbi obstaja pričakovanje, da se odrasli naj ne bi učili toliko kot otroci." Ob tem se je vprašala: "Kaj če je odraslost le en zelo dolg poletni zdrs, podoben tistemu, ki ga učenci doživijo med poletnimi počitnicami?" Zato je s sodelavci leta 2023 objavila študijo, v kateri so se starejši odrasli tri mesece hkrati učili vsaj treh novih veščin, na primer španščine, risanja ali skladanja glasbe. Na koncu preizkusa so udeleženci pokazali bistveno boljše miselne sposobnosti, njihovi rezultati pa so bili celo primerljivi z rezultati precej mlajših odraslih. Avtorji raziskave so zapisali: "Naša večveščinska intervencija lahko zagotovi široke kognitivne koristi, podobne tistim v zgodnejših življenjskih obdobjih."

Izzivanje lastnih miselnih sposobnosti v starosti, kot to počne Julie Andrews, dokazano pomaga ohranjati možgane mlade. Igralka je v podkastu razkrila, da je bil tudi njen oče vseživljenjski učenec, od katerega je prevzela ljubezen do knjig in pisanja; pri svojih 76 letih se je namreč lotil učenja povsem novega jezika. Takšne ljudi preučuje tudi Alexandra Touroutoglou, nevrologinja z Univerze Harvard, ki raziskuje tako imenovane super-starostnike oziroma posameznike, ki ostanejo miselno izjemno čili tudi v zelo visoki starosti. V pogovoru za Harvard Gazette je opisala njihovo miselnost: "Anekdotično, v pogovorih z našimi udeleženci, super-starostniki pravijo, da zares uživajo v tem, da si postavljajo izzive. Ne želijo sedeti v ozadju; želijo se učiti novih stvari." Staranje je sicer neizogibno, vendar to ne pomeni, da nanj nimamo nobenega vpliva. Komisija Lancet je leta 2024 ocenila, da je približno 45 odstotkov primerov demence po vsem svetu mogoče preprečiti ali odložiti s spremembo življenjskih navad, zdravljenjem bolezni in vplivom na okoljske dejavnike.

Delo z jezikom, kot je branje ali pisanje knjig, se kaže kot še posebej koristno za starajoče se možgane. Nedavna študija, objavljena v strokovni reviji Neurology, je skoraj osem let spremljala skoraj 2000 starejših posameznikov iz ameriške zvezne države Illinois, ki na začetku raziskave niso imeli demence. V tem času je 551 udeležencev zbolelo za Alzheimerjevo boleznijo. Tisti, ki so poročali o pogostejšem ukvarjanju z miselnimi dejavnostmi skozi vse življenje – kot so branje knjig, obiskovanje knjižnic in muzejev, učenje tujih jezikov ali uporaba slovarjev –, so imeli v poznejših letih bistveno boljše miselne sposobnosti. Višja stopnja miselne aktivnosti skozi življenje je bila povezana s kar 38 odstotkov manjšim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen, 36 odstotkov manjšim tveganjem za blago kognitivno motnjo in za do sedem let poznejšim pojavom miselnega upada. Soavtorica študije in nevropsihologinja Andrea Zammit je februarja poudarila: "Naše ugotovitve so spodbudne in nakazujejo, da lahko dosledno ukvarjanje z različnimi miselno spodbudnimi dejavnostmi skozi vse življenje pomembno vpliva na kognicijo."

Vsi ti izsledki močno podpirajo koncept tako imenovane kognitivne rezerve, ki si jo lahko predstavljamo podobno kot mišično zalogo v telesu. Po tej zamisli velja, da bolj ko posameznik v desetletjih pred starostjo trenira svoje možgane, bolj so ti v poznejših letih zaščiteni pred propadanjem. To potrjuje tudi raziskava iz Norveške iz leta 2024, v kateri so ugotovili, da so imeli ljudje, ki so v svojih tridesetih, štiridesetih, petdesetih in šestdesetih letih opravljali miselno zahtevne poklice, po sedemdesetem letu starosti bistveno manjše tveganje za blago kognitivno motnjo in demenco. Julie Andrews je vse svoje življenje spodbujala svoje možgane in si postavljala nove ustvarjalne izzive. Tudi v svojih devetdesetih letih se zavestno odloča za nadaljnje učenje, da bi ohranila svoje možgane zdrave in v dobri kondiciji. Z raziskovanjem svoje strasti do pisanja slavna igralka svoje preventivno zdravilo za možgane figurativno zaužije z žličko sladkorja, natanko tako, kot je nekoč pela v svoji najbolj prepoznavni filmski vlogi.

Vir: sciencealert