Dolgo je veljalo prepričanje, da je vsako gibanje enako dobro za naše zdravje, a nova spoznanja kažejo, da pri zaščiti možganov pred demenco ni povsem tako. Profesorica Eef Hogervorst v članku za portal The Conversation opozarja, da je za zdravje naših možganov zelo pomembno, kje in zakaj se gibamo. Velika nova raziskava, objavljena v priznani reviji The Lancet Public Health, je namreč pokazala velike razlike med različnimi vrstami aktivnosti. Znanstveniki so združili in analizirali podatke iz kar 74 različnih študij, v katerih je sodelovalo več kot 4,2 milijona ljudi iz 30 držav. Zaradi tega obsega gre za eno največjih raziskav te vrste doslej, njeni rezultati pa jasno kažejo, da vsaka oblika telesnega napora ne prinaša enakih koristi za spomin in miselne sposobnosti.

Velika razlika med športom v prostem času in delom v službi
Glavna ugotovitev raziskave je, da na naše možgane zelo ugodno vpliva predvsem gibanje v prostem času, ne pa denimo fizično delo v službi. Ljudje, ki svoj prosti čas namenjajo športu, plesu ali obiskovanju telovadnice, imajo namreč za kar 24 odstotkov manjše tveganje za razvoj demence. Koristna so celo gospodinjska opravila, saj so jih v eni izmed vključenih študij povezali s 15 odstotkov nižjim tveganjem za to bolezen. Povsem drugačna pa je slika pri ljudeh, ki opravljajo fizično naporne poklice. Raziskava je namreč pokazala, da je telesna dejavnost na delovnem mestu povezana z 20 odstotkov večjim tveganjem za nastanek demence. To pomeni, da naporno delo v službi žal ne more nadomestiti sproščene rekreacije v prostem času.

Kako natančno gibanje ščiti naše možgane in spomin?
Znanstveniki že dolgo vedo, da redno gibanje ščiti možgane na več pomembnih načinov. Prvič, telesna aktivnost izboljša prekrvavitev, kar pomaga pri oskrbi možganov s kisikom in nujno potrebnimi hranilnimi snovmi. Drugič, med gibanjem naše mišice sproščajo posebne molekule, ki imajo izjemno koristen vpliv na celotno telo. Te snovi namreč zmanjšujejo vnetja, pomagajo možganom pri učinkovitejši porabi energije in celo spodbujajo rast novih možganskih celic. Prav zaradi teh neizpodbitnih dokazov se je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odločila, da v svoje nedavno posodobljene smernice za preprečevanje demence kot enega ključnih ukrepov vključi prav boj proti telesni nedejavnosti.

Že kratka, a intenzivna vadba prinaša izjemne koristi
Številne druge raziskave potrjujejo, da za zaščito možganov ni treba preživeti več ur na dan v telovadnici, saj šteje vsaka minuta. V študiji UK Biobank so znanstveniki štiri leta spremljali ljudi s pomočjo pametnih zapestnic in ugotovili, da že manj kot 35 minut zmerne do intenzivne vadbe na teden zmanjša tveganje za demenco za kar 41 odstotkov v primerjavi z neaktivnostjo. Če je vadba zelo intenzivna – takšna, ob kateri se tako zadihate, da težko govorite –, pa se tveganje zmanjša za neverjetnih 63 odstotkov. Tudi 17-letna angleška študija staranja je pokazala, da imajo najbolj aktivni ljudje pol manjše tveganje za demenco kot najmanj aktivni. Za tiste, ki jim naporna vadba ne ustreza, pa je spodbuden podatek, da že vsakodnevni sprehod v naravi v dolžini dobrih treh kilometrov ali redno vrtnarjenje zmanjšata tveganje za 25 do 36 odstotkov.

Vse to nas pripelje do tako imenovanega paradoksa telesne dejavnosti, ki kaže, da gibanje v službi ali na poti na delo žal ne ščiti naših možganov. Podatki iz petih združenih študij v okviru raziskave Lancet namreč potrjujejo, da fizično delo v službi poveča tveganje za demenco za 20 odstotkov. Presenetljivo pa je tudi odkritje, ki sicer temelji le na dveh študijah, da je celo aktivna pot na delo, kot sta hoja ali kolesarjenje v službo, povezana z 10 odstotkov višjim tveganjem za razvoj te bolezni. Profesorica Eef Hogervorst ob tem poudarja bistvo problema: "Vse oblike telesne dejavnosti niso enake, ko gre za zaščito možganov pred demenco. Kje in zakaj se gibamo, je morda pomembneje, kot si večina ljudi predstavlja." Ti podatki kažejo, da obvezno in morda stresno gibanje preprosto nima enakega učinka kot sproščena rekreacija v naravi.

Vir: lboro.ac.uk


































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV